Croatia Rally WRC 2023

Tokrat sem imel idejo, da si ogledam WRC v Vivodinskem Dvorišću. Ker nima pametnih cestnih dostopov ter tako ne bo gužve, pa se bo dalo kje blizu pridt.

Edina cesta skozi Dvorišće je že nekaj ur zaprta, tako da sva z Mholom dostopala peš z drugega strani doline in po krasnem potočku. Ob vstopu v vasico naju je ogovorila starejša gospa, ki je urejala vrt. Izvem dost poznano zgodbo. Vasica ima vse, le mladih ljudi skoraj ni več v njej. Pa čudovito urejeno kmetijo drži gospa, a sem pozabil sliko prtisnt. Zvoki helikopterja pa že nakazujejo na prihod rallya, tako da se premikava do trase. Aja, briga njo rally. :) 

Zvoki motorja in cviljenje gum, prah v daljavi, naposled pa še vonj bencina in spaljene gume ter veter za avtomobilom ... hudu!

180° ovinke je sicer kr noru videti ampak hočem še hitrost, tako da sva se začela premikati ob trasi in čez vas. Ja ne gre na hitro. Takoj ko sva stopila na prvo dvorišče je Mhol dobil v roke kozarc, še preden je "dobr dan" rekel. Zbrana ekipa je že ob osmih zjutraj suhomesnati narezek zalivala z domačim špricarčkom in seveda gledala rally. Sva ušla naprej ampak podobno gostoljubne situacije so se potem nadaljevale tudi še naslednji dan.

Krasno je vidt, da so lokalci pogruntal kaj se jim je zgodilo z WRCjem in da ob trasi opazim vsako leto več gledalcev. Lahko samo še pokomentiram, da spečejo res dobro rakijo, pa belo vino imajo tudi zelu dobru aja pa domač slan štrudl s skuto je bogouski. Vse tu se je dalu probat v vasici Dugi Vrh, kjer je Goran prštimal krasen plac na parceli. Sloniš na šanku in gledaš rally. Preveč dobru.

Ker pa mi zadnje čase prec padejo v uč na zemljevidu označene jame, sva s kolegom tudi to pofirbcala. Prva je kr visok vodni rov z aktivnim pretokom (špilja Rogovac). Druga pa manjši spodmol, katerega ne priporočam obisk, ker je nekje na dnu strme soteske in pač brezveze za pogledat.

Žumberak je posrečen.

Najdeva vinogradniški hribček. Na vrhu je ogromno drevo. Pod drevesom miza s klopco ter kup hlevskega gnoja se stara. Zraven pa zidana hiška z ravno streho. Seveda splezava na streho iz kjer se kr lepo vidi na rally traso. Čez par minut pride lastnik parcele in po kratki debati: "Očete vino? Pa mineralnu? Za deset eura. Zrihtat ču konobaricu da vam donese." Ja lej, ni blu treba dvakrat rečt, smo se takoj razumel. :)

Držim pesti, da bo tudi naslednje leto WRC pri sosedih. Ker tole je en krasen spektakel.
Več slik pa na POVEZAVi.

Jame u 2022

V bistvu si nism nič predstavljal, ko sem vstopil med jamarje. Firbc. No, zdej sem pa že dobro leto podzemno aktiven, taku da lahko kakšno malenkost tudi povem oziroma pokažem.

U osnovi so me itak matrali zgolj kapniki. Aja, pa človeško ribco sem si želel videti v njej naravnem okolju. In oboje se je zgodilo že prvo leto ... ampak bom še kar naprej firbc pasel pod zemlo.

A kaj za vraga bi še lahko počel tam dolej?
Svašta, vam povem.
Enkrat smo se lotil odkopavati z zemljo zasuti rov v arheološko pomembni in sicer že raziskani jami.

Ko je suša, se spuščamo v vodne rove, ki so 100m pod površjem in še vedno najdemo kej novega v več stometrskih rovih, tudi proteusa. Mimogrede pa pospravimo še stare jamarske grehe iz jame (preperele lojtrce, prasica, cev,...).

Večinoma pa se raziskuje nove jame in brezna, pa naj si bodi to z matičnim klubom JKNM, nekje v gosteh pri sosedih ali pa s kolegi/cami jamarji.

Vsako leto novopečeni jamarji (tečajniki) obiščejo jamo za nagrado, tako da izkoristim priliko, ko se lahko zgolj z osebno varovalno opremo spustim v jamo in grem vn brez dodatnih prasic. Kr luxuz.

Pa tudi osnovnošolčke smo peljali čist tapravo jamo pogledat. Kapniki, ožina, netopirji, sifonsko jezero polno vode, blato, ... navdušeni so bli. Nobenga nč strah. 

Velikokrat poberemo kakšen manjši odpadek ter ga iznesemo iz jame. Včasih pa se organizirano lotimo čiščenja nelegalnih odlagališč/smetišč ter pospravimo tri brezna v enem dnevu. 

Tudi turistične jame si grem kdaj pogledat. Križna Jama je noro lepa, pa še kristalno dvorano smo imeli priliko videti. Za kar moraš imeti kar srečo z vodostajem v jami.

V Kočevskem Rogu slej ko prej naletiš tudi na ostanke in posledice druge svetovne vojne. Od požganih objektov, neeksplodiranih ubojnih sredstev vse do kupov človeških kosti. Seveda sem izkoristil priliko in si ogledal Macesnovo Gorico. Lahko napišem zgolj to, da je kr bizarna situcija, ker brezno skriva tudi eno najlepših dvoran, kar sem jih do sedaj videl v Kočevskem Rogu.

Pa se leto dni obrne. Ali lahko potegnem kakšno modrost iz njega? Seveda lahko.

Več kot veš, bul te je strah. :)
Bom razložu. Že ene 15 let bordamo iz Veliga Roga. Vse sorte smeri spusta smo že probal. Dve liniji sta pa res dobri. Ena pelje do Štufne. Druga pa mimo brezna!!! Ampak to sem opazil šele letos. In ko se zaveš, da je po domačih gozdovih še kar nekaj neodkritih brezen ... en kurc je tu. Včasih sem se brezskrbno spustil v neznano iz vsakega hriba, ker ogromna količina snega, bi morala tudi padec ublažiti ... ampak v jamo pa res ne bi rad z bordom zapeljal. :)

Še nekaj več slik pa je na LiNKu.