nedelja, 07. april 2019

CRiKVENiCA

Tri aplikacije za pametni telefon, ki so pri meni dejansko v uporabi. Kadar grem na kolo seveda.
Brez Oruxmaps, bi bil velikokrat še bolj ‘zgubljen. Najljubši mi je, ker lahko “specialke” naložiš (detajlni zemljevidi, delajo offline). Ko se potikam po starih stezicah, je fino že prej videti izohipse in stene ali prepade.
Stravo uporabljam za arhiviranje prevoženih tur, ker lahko elegantno zraven dodam slike s komentarji. Sama GPS sled je ok, a slike mi povedo veliko več.

 

Za obstoječe MTB trejle, pa mi seveda zmaga Trailforks. Ogromna zbirka trejlov z opisi, kategorijami, slikami, navodili za vzpon do starta, vrhunskimi profili/grafi, ...
In tako sem naletel na štiri trejle nad Crikvenico. Grem pogledat. Zvečer spakiram opremo v avto in se ob petih zjutraj zbudim bolan. Naslednji vikend sem bil še čisto brez moči po prehladu. Tretji vikend pa močna burja ob morju. Eni bi že razmišljali, da mi višja sila brani, a četrti vikend sem le videl morje.

 

Najprej na trejl Kamenita vrata. Dolg asfaltni vzpon z kulturnimi nakloni pripelje na 800m n.v., a še prej prečim okrancano vasico Grižane. Nekaj pripravljajo. Zvečer bo povorka mi povedo. Pustna sobota je, jaz sem pa kostum pozabil. Dalje. No, na vrhu hriba je zgolj urejeno padalsko vzletišče in pa začetek trejla. Sprva je presenetljivo lepa enoslednica, ki pa se od kamnitih vrat, pa do konca, spremeni v sam kamen (potresn’ca /mitraljez /vibrator /kiropraktik...). Sicer pa dolga in lepa razgledna stezica. Na srečo pa ne pelje do doline in se že prej konča. Od tu, pa je le še 15min vzpona do drugega spusta, ki pa sem ga zgrešil. Bravo jst … not!

 

Nazaj se mi ni ljubilo vračati, tako da sem se povzpel še na vrh Ljubavne staze, na drugi strani doline. Lepo urejena pešpot (klopi, smerokazi, info table…), ki pelje mimo ruševin dvorca. Sicer pa ravne linije s 180° ovinki. Mogoče bi moral biti bolj zaljubljen, da bi vzljubil ta trejl. :)
Naslednje jutro sem se odpravil pofurat trejl, ki sem ga zgrešil prejšnji dan. Sonce vzhaja, zavetje, potoček ob morju, mene pa zebe kot cucka. En’ kafe, potem pa na kolo. Šele ko sem đezvo pomival, opazim led v potoku. Hladen zrak iz hriba, se čez noč spusti in ujame v neprevetreni dolini. A sem se na vzponu kaj hitro segrel, pa tudi sonce je začelo delati.

 

Robijev spust je krasen. Lepo zavit trejl čez gozd s ca 200m višinca. Veliko podrtih smerokazov ter zaščitne blazine pa nakazujejo, da je bila pred časom tukaj dirka. Sodeč po odtisih v zemlji, pa dandanes trejl uporabljajo motoristi.
Avto sem parkiral severno od Crikvenice, kar se je pokazalo za super izhodišče. Pridem s trejla, natočim vodo in spet nazaj v hrib na Kotor singlič. Na vrhu je lep razgled na otok Krk, za hrbtom pa divje smetišče. Res grdo. In teh smeti je ob cestah, ki povezujejo vasice, preveč.

 


Kotor singlič je kamnita pešpot z blagim naklonom. Proti koncu sem odvil v hrib in skočil še naselbino Kotor pogledati ter zaključil spust po stopnicah v Crikvenico.
Dovolj, ker hrano voham in vidim vsepovsod. Prejšnji večer sem ob premikanju avta, pozabil plinsko bombico na parkingu in sem šel rajši spat, kot pa da bi se vračal. Zjutraj ko sem jo pobral, je bil pa mraz in sem šel rajši na kolo, kot pa kuhat. Po dveh dneh in štirih trejlih, kelnarja niti nisem poslušal, ko mi je razlagal “gotova jela”, ker sem ga že pri prvemu ustavil z “Dobru bo. Pr’nes’!”.