ponedeljek, 28. december 2020

Minutne Strava Dirke 2020

November je bil. Na prostem si legitimno le z masko čez obraz. In še to od šeste ure zjutraj do devete zvečer. Znotraj občinske meje. Ker sicer sankcije ... čakej. Kaj?

Ja OK, razumem, ne podpiram, mi je pa dolgčas. In tako so se iz nikjer pojavili nedeljski Strava segmenti, ki so bili eni taki zabavni, neškodljivi poskusi odklopa od nenavadnega vsakdana in preživljanje popoldneva na tastar način.

Kako tehnično izpeljati dirko v teh časih in poskrbeti, da ni možnosti prenosa okužbe z virusom? Aplikacija! Ampak ne #OstaniZdrav ... no, mogoče tudi ampak mislil sem Strava.
V aplikaciji kreirani segment od točke A do točke B, beleži vse premike oseb z vklopljeno Stravo in izmeri čas. Kdor se je v nedeljo zapeljal po izbranem trejlu je imel avtomatsko zabeležen in javno objavljen čas.
Na ta način so odpadli vsi možni predvideni stiki med osebami. Ni starterja, ni redarja, ni organizatorja, ni publike, noben'ga ni. :)
Je pa bilo na koncu trejla vedno tudi razkužilo. Z vonjem po domačem sadju.
#šnopc

Vsem znani trejli niso bili opcija za dirke. Ker ni pravega izziva, koncentracija je manjša na že znanih zadevah, hitrosti pa so čedalje večje. Ne želimo si pizdarij ampak zgolj zabaven nedeljski trejl :)

Na koncu se je vozilo šest različnih, novih, krajših trejlov v štirih občinah. Ker monotonost ni bila nikoli opcija. :) Le podlaga ni sodelovala in je bila vseh šest dirk konkretno vlažna. 

Udeležba? Po pričakovanjih, sem srečeval posrečen folk, ki pa je bil meni presenetljivo navdušen nad nedeljskimi segmenti. Lepu.
Sam sem si mislil, da bo obisk konkretnejši. Sploh ker so bili trejli prikladno raztreseni po Suhi krajini, Beli krajini, Topliški dolini ter tudi v Novem mestu. Verjetno si napak razlagam "lajke" v FB skupinah. Ampak če je to edino odziv, bi človek pričakoval, da je to neke vrste potrditev/strinjanje/sodelovanje. No, ni.
Prijetno pa so me presenetili številčni kroskantrijaši in električarji. Bravo.
Neznanka so mi Sotejščanje. Nula. Ignoranca. Bojkot? 

Kako sta se obnesla Stava in pametni telefon? Tako-tako.
Applov iPhone je redno beležil verodostojne podatke. Googlov Pixel 3 tudi ni kazal znakov nihanj. Nekaj ostalih telefonov pa je metalo ven sumljive čase in risalo nenavadne gps sledi. Marsikdo je moral ponavljati spust, da ga je Strava pravilno zaznala in poštopala.
Izkušnje s primerjavo telefon - pametna ura. Telefon je vedno nameril hitrejši čas. Od 4 do 6 sekund si hitrejši s telefonom, kot pa z uro :) 
... hja, Strava. Nekaj dognanj:

Par usmeritev, da se Strava nonstop odziva in točneje beleži: 
1. posodobljena aplikacija ter sistem (Strava, Android, iOS)
2. Stravi je potrebno dodati pravice na telefonu, da lahko nonstop laufa in se GPS ne zaustavi
(Aplikacije in obvestil -> Upravitelj dovoljenje -> Lokacija -> najdeš Stravo in urediš da "Dovoli med uporabo aplikacije")
3. vse druge aplikacije na telefonu zaustavite in jih ne uporabljajte ta čas (poslušanje muske, gledanje youtube, slikanje ali snemanje videa, ...)
4. mogoče pomaga tudi to, da pred spustom izklopite prenos podatkov in WiFi. Tako ti med vožnjo, ne more nihče zmotiti telefona z raznimi video klici, mesiđi, notifikejšni, povabili, ... idealna možnost zna biti "Letalski način", kjer dela le še GPS.
5. telefon nosite nekje na hrbtu (ruzak) ali stranskem žepu. Če ga imate nekje "med jajci", telefon zihr težje najde GPS satelit. 🙂 Ne imeti telefon obvit s kakšnimi "vodotesnimi" specialnimi ovitki ali Alu folijami.
Če pa kdo kej več ve ali pa, da sem kako traparijo napisal, me pa le podučite 🙂

...How to prevent bad GPS data
Thankfully, there is more that can be done to prevent bad GPS data from being recorded than there is to repair it. As previously mentioned, different devices do simply have different qualities of GPS hardware, so although there are some tips and tricks that are device-specific, there are also some key practices that can help improve your GPS data quality regardless of what device you're using.
Make sure your device is mounted/carried as high up and unobstructed as possible, instead of buried deep in a pocket.
Do your best to avoid environments that are always going to be problematic for a GPS signal such as canyons whether natural or man-made (think a city street lined by tall buildings); dense trees, etc.
In many cases it will help to give your device a minute or two to fully acquire a signal before beginning your ride or run; and doing so outside, rather than inside while you get ready, will be beneficial.
Sometimes simply turning your device off and on again, or disabling and enabling GPS, will do the trick.

Do novega leta bolj slabo kaže s tradicionalnimi kolesarskimi dogodki. Naslednje leto se bo pa spet kej pogruntalo. So že bile ideje o ... :P 

📹 @ twitter 
#mtbjv

Peace, ljubav, bok!

petek, 1. maj 2020

Udorna jama trejl

Ideja je bila, da se naredi trejl, ki bi bil vozen tudi v mokrih razmerah. Pa sem konec leta 2019 začel iskat' primeren teren. Ker sam nisem našel nič primernega, je še Bojč enkrat bluzil z mano po hostah, a sva ostala tam kot prej. Brez trase. Vse kar sem našel zanimivega na terene, pa je bila ogromna udorna jama.
Hmmm, ako že ni enostavnega terena za biciklirat, je lahko pa vsaj epska scenografija ob trejlu.



V marcu in aprilu se ponavadi začne na muč biciklirati vse naokoli. Začetek sezone. Hype. No, letos pa se je vse skupaj skurbalo v čisto drugo smer in sem se spomnil na udorno jamo. Pa sem spakiral orodje in hrano, ter krenil na teren. Sam sredi hoste, ogenj, iskanje trase, prenašanje kamnov, grabljenje listja, kopanje zemlje ...



... podrast je začela počasi zeleneti, popki na bukvah so se razpirali, zemlja je postajala čedalje bolj suha, za nekaj dni se je ohladilo in na Gačah snega nametalo, da sem dva dni bordal po ceucu, potem pa zopet topli val in pomlad na polno ...



... odprt ogenj sem v požarno ogroženih dneh zamenjal s plinskim gorilcem in zgolj kafe kuhal in suhe dobrote rezal, v gnezdu sem mlade krokarje opazil, hosta pa postaja temačnejša, ker listi bohtijo in zastirajo sonce ...

 

... proti koncu aprila, pa sem prišel do konca zastavljene trase in začel selfije snemat :D
Dva popravka moram še opraviti na trejlu, potem pridejo pa tudi GPS koordinate OnLine. ;)






mjuzik: Mrigo & Ghet - Ropolitike [Še 2020]



/edit 2021-07-17 
2021 pomlad je mimo. In ni vse po starem. Udorna Jama trejl je sedaj daljši. :D
Teren je pač strm in kamnit. In ko sem med iskanjem trase našel defektno jelko pa odsek z ogromno koreninami in brezno, sem potem vse to povezal s trejlom. 
V mokrih razmerah verjetno ni vozno ali pa bi znalo biti celo nevarno ....ampak sej sem vas opozoril. :) 

mjuzik: Mrigo & Ghet - Univerzi [Še 2020]

sreda, 8. april 2020

PMODT

Peš po Meji Občine Dolenjske Toplice

Sreda, 01.04.2020
Zvečer sem se spomnil, da bi lahko za vikend obhodil mejo Občine Dolenjske Toplice. Pa enkrat bi prespal nekje v Kočevskemu Rogu. Ideje se rojevajo, ker smo fasali "prepoved gibanja izven občine".



Sobota, 04.04.2020
V ruzak vržem fotoaparat, nekaj žitnih ploščic, suhe marelice, 2,5L vode, oba telefona in grem. Star telefon uporabljam kot navigacijo in delam še GPS sled. S tanovim bom pa testno samo slike in video delal, da vidim kje bom z baterijo ter kakovostjo materiala na koncu vikenda.



7:30 sva se z Mitjatom srečala v Drenju in krenila nad Grmadarja do občinske meje. Potem pa direktno proti škalam pod Plešivico. Hud sonček na škalah in razgled na Sveti Peter. Letiva dalje proti Kulovim Selam, kjer se nama prvič zalomi z orientacijo in izgubiva sledi meje. Malo bluziva, najdeva označbe in nadaljujeva proti padalskemu vzletišču. Kar je narobe, a ker poznam strme terene pod nama, bi bilo glupo se spustiti direktno po meji ter riskirati, da v sproživa kakšno skalo proti vinogradom in dolini. Na padalskemu vzletišču počiva skupinica možakarjev, meni se pa malo stemni, ko v daljavi opazim kje so Gače in kam morava danes še pripešačiti. :D




Občinska meja je lepo vidna ter označena vse do prehoda Črmošnjiške doline. Tu pa nastopijo prve težave. Teren je strm in zelo gost z mladim bukovjem. Oznak meje ne najdeva. Pojavijo se prve bolečine v kolenih. Niti ne utrujenost ampak čutiš, da kolena trpijo. Teren se naposled spremeni v gozd z visokimi drevesi in lepo preglednostjo, tako da sva še pred nočjo prišla v kamp, ki sva ga imela na jugu občine.
Več kot polovica poti je za nama. Meso in zelenjavo sva zavila v folijo, zraven zmetala še krompir ter vse skupaj pokrila z žerjavico. Vrhunska večerja je bila tole ob pol enajstih zvečer. Spanje v dolinici obdane s snegom na 950m n.v., a obrnjen proti ognju, ki je celo noč prijetno grel ...

Nedelja, 05.04.2020
... ptički pojejo, veter maje krošnje jelk, ki so rdeče obarvane od prvih sončnih žarkov ... scat moram it. Jutro je, kar pomeni da bo treba še fruštkat, spakirati kamp in začeti pešačiti proti domu. Hudiča, v kakšno traparijo sem se to podal, se nočem sploh spraševati, ko se vstanem in so noge še bolj čudne kot zvečer. Nisem jaz pohodnik vidim. Kolena niso taprava. :)


Pol ducata jajc v žerjavko za 6 minut, odgrneš, dva eksplodirata, ostali so krasno kuhani. Še ogenj pogasiva s snegom (enkrat je kolegom že uspelo hosto zažgati #plešivca) in kreneva proti najbolj južni točki občine. Neimenovani, 1025m visok hrib. Včasih je bila tu verjetno košenica, danes pa samo še čežam, visoke bukve ter nekaj trave v okolici. Lep hrib. Spremeniva kurz, nakar sledi precej dolga ravna špura proti severu, čez Veliki in Mali Rog do Svetega Petra. Verjetno najlepši odsek meje, a je hkrati tudi najpočasnejše gibanje po zahtevnemu terenu. Globoke doline, velike skale, podrta drevesa, brezpotje, ...


Še malo naložim? Razgled na celo Slovenijo z vrha Velikega Roga, krasne košenice na Rdečem Kamnu, ogromna jasa Kunč, par kilometrov hoje ob eni največjih obor pri nas, orjaške jelke v notranjosti Kočevskega roga, vonj požaganih iglavcev, ... nekaj detajlov se vidi na fotografijah in v filmu. Za vse ostale, bo treba pa gojzarje obut' in en sprehod planirat. :P


Na zadnji hrib sva računala prihod v popoldanskih urah, a je sonce že zahajalo, ko sva dejansko prišla na 888. Mešani občutki. Ker sva oba s kolegom že precej blizu invalidu, glede kolen. Bolijo. Neugodno je. Pred nama pa je 700m spusta naravnost proti Krki. Strmina je pa za turno smučanje primerna. A sva preživela tudi to, pa tudi kolen še ne bo treba menjati. :D

Nekaj časa se spet ne bom šel pohodništva. Dokler ne pozabim vseh tegob. :) Pa ker imam kolo. In kolo je luksuz. Ker sediš in potuješ. Pa na spustu, kolena čisto nič ne trpijo. In tukaj je zame največja razlika. S kolesom je spust nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi na potovanju. Ko pešačim je pa dolina ena sama muka.



Prvi dan sva prehodila 38km v 12ih urah. Drugi dan pa 28km v 11ih urah in pol. Skupaj 66km in 3000 višinskih metrov. Če bi traso razdelil na tri dele in dvakrat prespal, bi imel pa čas pogledati tudi vse jame, brloge in ostale stvari, ki sem jih opazil a se časovno res ni izšlo, da bi vse pofirbcal.

V tale krog sem se podal brez pričakovanj. In samo še enkrat več lahko rečem, da je res fino bluzit po nepoznanih terenih, ker imamo izredno lepo naravo.

(album slik pa => Google Photos)

mjuzik: Futurski - Weird (Emotional Tourist 2019)