četrtek, 26. oktober 2023

Nova jama pod Plešiv'co

Par dni nazaj sem gruntou, da letos pa mogoče res ne bo jamarskega zapisa, ker se ne spomnim nekih zanimivih stvari. Pa se je zgodila letna čistilna akcija Jamarskega Kluba Novo Mesto. In to skorej za bajto. Nedaleč od Plešivice. Kako so kolegi prišli do lokacije jame, je najbulš kr Dareta poslušat:

Pa smo se spustili v ca 10m brezno in najprej pospravili stvari, ki ne sodijo v jamo. Nekdo je že pred jamarji našel to brezno in zmetal v njega na desetine PVC vreč napolnjenih z ostanki mrtvih živali. Vse smo (po)spravili na površje, lovec Blaž pa je po ogledu potrdil sum na krivolov divjih živali. 

Nakar je še obvestil policijo, da so uredili uradno zabeležbo in prvotni plan je bil zaključen. Brezno je čisto, ekipa pa je že kurila in pripravljala roštilj.

No, del ekipe, ker ene par nas je šlo pa na ogled jame. Jezusljubikristus :O ta jama je čist huda! Jst sm bil čist presenečen nad dimenzijami in razgibanostjo ene 300m dolgega rova. Zadeva je kr ogromna za naše lokalno področje. 

Pa nova jama je. Seveda upamo, da še nismo vsega videli in našli, tako da bodo sledili ponovno obiski in raziskovanja potencialnih prehodov. Tudi visoka zunanja temperatura nas nadaja z upanjem, da v prihajajočih hladnejših dneh začutimo prepih v globini. Da pa ni vse idealno, pa poskrbi ogabno velika količina plastelinastega blata po dnu rova. Dvakrat me je sezulo in je škoren ostal v blatu. Za popizdit je, ko se moraš potem, ko si itak že ves blaten, še obutav. Sicer je pa rejs lepu v podzemlju. :D 

TuleLE je za zdej tu. Ko pa pa kej novega najdemo, bom pa posodobil tale zapis.


Še preden sploh kej napišem do konca in objavim, se je že zgodil obisk inšpektorce Urške. Huda je. Taku in drgač. Bom razložu. Ko sva prebrskala šest vreč odpadkov, poslikala kosti, nazaj zaprla vse vreče, se je začela spraševat, zakaj za vraga te vreče niso že ob cesti? Ker brezno z vrečami je dobrih 200m odmaknjeno od le te. Gruntam en logič'n izgovor ampak ga ne poznam. Vem samo, da smo štirje jamarji nalagali material v breznu, na površju pa se je sedem kolegov/ic matralo z izvlekom vreč. Ko smo prišli po ogledu jame na površje, smo srečali le še dva policaja ter lovca, ki so delali zapisnik. Uglavnm, inšpektorca Urška je popokala prvo vrečo smeti in jo odnesla do ceste. Huda je! Bravo.
Pa ceu cajt je govorila, da bo VHS odpeljal vreče. Men je šlu pa skus na smeh, ker VHS so pač kasete, čeprou vem, da sva se menila o veterinarsko higienski službi. 😄


nedelja, 15. oktober 2023

iz Pogurja čez Žumberak v Belo Krajino

Kliče 5er in pravi: "Iz Podgurja gremo čez Žumberak v Belo Krajno. Ne mi mankat. Se vidmo."

Pred odhodom mi je mimogrede še Cultov e-bike zrihtal, češ naj že probam elektriko in smo ob osmih zjutraj krenil iz Podgrada.

Res nismo šli daleč do prve pavze. Tak tempo mi je kr domač. Ku da bi se sam vozil. :)
Pr Slaucu smo se ustavl, ki ima čist hud in odmaknjen plac, vrhunsko opremljen in z občutkom poštiman ambient. Pa skus še nekej rihta in ureja. Nas je pogostil, potem pa krenu z nami dalje. Čaj, peciva, le šnopca Slavc ni smel točiti, ker mu je 5er prepovedal. :/

Verjetno najkrajšo pavzo smo si privoščili na krasni razgledni točki nekje nad Belo Krajino, domačin nas je postregel pa s pogačo in arcnijami, ker zdej pa tud ura že deset.

Pičimo dalje po krasnih stezicah, se mi je pa zdelo, da gremo skus nekej v hrih, pogled mi je pa uhajal na mamljive singlce proti dolini. Še preden sem začel sploh kej jamrat, nas sredi gozdov preseneti jezdec, ki nas pospremi do krasne male domačije. 

Gostiteljica Mateja ustvarja vse sorte z zelišči, Janko pa se ukvarja s konji, ponuja ježo in poskušata nekako "zajahati" turizem. Pa res dobro pogačo smo probal in krasn tepkovc skuha možak, ki nas je tudi ob odhodu pospremil del poti na konju. Ker tako ima navado.

Čez zapuščene vasice smo nadaljevali v Belo Krajino, kjer smo se do solz ... ene parkrat 😂

V Radovici je res posrečena Šola Bistra Buča z vrhunsko učno uro. Pa špricar imajo tud bogouski. Več sploh ne bom pisal, ker tu je pač za doživet. 

In potem spet na bicikl in v hrib. Če bi vozil svoj polnovzmeteni bicikl bi že (po)pizdil ... ene parkrat. :D

Krabat se je rodil v Jezernici v Žumberaku. Potomka Monika poskuša hudo zgodbo obuditi in vrniti v rojstno vasico. Njena zgodba je pa tud zanimiva in se končno sestavlja v neko celoto pravi. Ob poslušanju zgodbic, pa smo probavali sokove, orehovc, Krabat liker iz Njemačke, zeliščno župo pa še mineštro iz kotlička. Vroče je, poležavamo v Jezernici, le sonce se sumljivo hitro spušča proti zahodu. 

Kšno predvideno lokacijo za obisk smo pač preskočili, ker sicer bi bla preveč dobra tura že v prvo, tako da smo se samo še nazaj v Radovico spustili, kjer smo se presedli na en ne tako nov bus, ki pa ima vse kar smo rabili. V gostilno na večerjo nas je zapeljal ter nato še do izhodiščne točke v Podgradu. Kr noru dobru ... JA, bi dandanes še dodali "zvezdniki" ako bi dajali intervju :D

Tule je blu kr hudu 5er. Hvala vsem in se še vidmo.
Vse slike pa na >TEjLE< povezavi.