Pa najdem potem potencialne pešpoti nad Žurgami. Od Osilnice se zapodiš zahodno po cesti ... dokler je. Ko se cesta konča, si v Žurgah :)
Od tle dalje so samo še pešpoti, pa še te zgolj strmo v hrib. Krasno.
Plan je bil približno, da gremo po vzhodni pešpoti gor, po zahodni pa dol.
Začetek je bil dost idealen. Potka lepo očiščena posledic žledoloma in krasni razgledi. Srečamo tudi babico in dedka s traktorjem malo mlajšim kot sta sama dva, ki pripravljata drva za zimo in jima ni čisto jasno kam gremo mi ... a potrdita, da je neka pešpot do vrha, samo ne vesta v kakem stanju.
No kmalu zatem, se lepa pot končna in strmo navzgor se kaže samo še en hudournik (ki bi znal uničiti obstoječo pot). Okoli nas pa vse demolirano od žleda. No pa pejmo kar direkt naravnost gor čez hosto. Ceu fuk. Strmo, deloma kamnito, celi čas pa izmikanje podrtim drevesom in iskanje prehodov. Za finale smo prišli še pod Rdečo steno, kjer imaš nad sabo ene 10m visok skalni zid ... no zdej pa najdi prehod, da bomo lahko šli z bicikli skozenj ... k'r projekt :)
Prehod v steni smo našli, Taborsko jamo smo vid'l, sapa nas je kvalitetnu napihala ... no zdej pa dejmo it v dolino.
Trejl smo hitro našli ... samo kaj ko je bil v 95% zasut z drevjem podrtim od žledoloma. Torej smo nosili bicikle še v dolino. Ma niti ne nosili .... premetavali smo bicikle čez krošnje in debla. Briljantno rejs :)
Žurge s svojimi stenami so ena čudovita mirna vasica. Če bi prišli pa eno leto prej (pred žledolomom), bi pa še kvaliteten spust fasal. Trejl je čudovit, sicer.
Domačini pa pravijo nekako takole: "Sej pospravljamo podrta drevesa... ampak samo toliko kot sami rabimo. Ni nobenega interesa, da bi kdo odvažal hlodovino iz naših koncev."
mjuzik: Moveknowledgement - Bad Day [See 2014]
Ni komentarjev:
Objavite komentar