Drgač je pa kr mau zuprn

Naslov je izjava večera, ko smo ga imeli lih prou pod kapo, pa je Dare pokomentirou izbor muske oz komada.
Ni mus, da sta zgornji in spodnji zapis kej povezana, ker en naslov pač mora b't.

Kadar ne vem kaj bi, sta mi vedno ljubi dvej opciji.

Kolpa (zgornji tok) je vrhunska, ker ima oba bregova zanimiva za raziskovanje. In tako si že leta ogledujem iz vseh koncev in krajev greben, ki od daleč zgleda preveč dobro. In ko se nekega lepega popoldneva spomnim na ta greben, skočim ob Kolpo prespat, zjutraj pa med vzponom domačine motim, ko opravljajo nujna kmečka opravila, ker popoldne bo +35°C in čist prevroče za kej delat. V bistvu jih ne zanima kaj počnem, ko jih sprašujem po informacijah o grebenu, me pa vsi po vrsti opozarjajo, naj se pazim modrasov. Vzeto na znanje in se premikam dalje v domovanje kač ... očitno.

Mimgrede še izvem, da so gamsi zadnje dni nižje, ker so prišli volkovi na vrh hriba in so jih pregnali. Drži, ker je na prelaz uletel precej velik volk, me pogledal z iztegnjenim jezikom ter laufal dalje. Kr posrečena scena.

Ampak jst sm prišel na hrib zaradi grebena, ne pa zaradi živalskega kraljestva. Tako da modrasov nisem opazil, do grebena prišel pa bolj kot ne po sreči. Ker poti ni. Ampak greben je pa hud. Zaključka pa potem spet ni. Ampak to sploh ni bilo več pomembno, ker v dolin je vročina in sem čakal samo še Kolpo. 

Sej kdr gre pa kdo z mano do Kolpe, se pa bolj civiliziranih tur držimo. Stari trg nad Kolpo s širšo okolico je en tak cukr v dolini reke Kolpe, kjer je ob reki kamp, soseda Biserka pogačo peče, drug sosed ima vrhunske sire, v bližini sta pa še šanka, pa ene dve gostilni laufata v sezoni. Sicer samo ena. Tudi trgovina obstaja v teh koncih a odkar so jo pred leti preselili, niti ne vem kje bi sedaj bila. Enih stvari pač ne nucam ob Kolpi. Trgovino recimo. Ker sm se navadu, da je pač ni. 🤷🏻‍♂️

Sicer je pa en zanimiv vir informacij Andi bar. Oziroma Ivan ter gostje lokala. Nazadnje me je poslal proti Radencem, kjer je nekje pod križiščem stara pot, kjer so konje švercali. Res sem se jahal proti dolini po eni poti, a je bila vsa zaraščena in polna padlih dreves. 

Sem pa v dolini srečal domačinko, ki me je usmerila na meni novo stezico, ki pa se konča na razgledni točki in je potrebno nazaj po isti poti. Nič ne de. Vseeno grem pogledat. No, vmes sem pa še križišče stezic opazil ter našel krasno povezavo med razglednima točkama. Marsikdo bi reku, da že poznam te kraje in konce, sam pa opažam da še zmerej ne vem veliko. 🙃

Dvej opciji sem napisal kajneda?

Letošnje razočaranje tehnično gledano ni Žumberak ampak je samu tu, da pri sosedih ni bilo WRCja. Tako sem šele nedolgo nazaj prvič letos zahamlou čez mejo. In kot ponavadi na novo lokacijo. In spet je blu preveč dobru. Parking na koncu vasice v senci dreves ob potočku, kjer se stezica tudi konča. Pa ne ena ampak dve. Vzpon ni omembe vreden, kar je dobru. Je pa za omeniti ekipo, ki vsako leto organizira Žumberak Trail Run. Letos sem srečal delček nje, ki označuje stezice z razpoznavnimi trakci. Krasen par in bi kar debatiral a sta imela še 4km za označiti, meni se je pa tudi samo smejalo na spustu in sem veselo nadaljeval. Letos ste že zamudil tek in XC MTB maraton po krasnih enoslednicah, šansa bo pa spet v 2026 https://zumberaktrail.com/

Več SLiK pa tleLE.

Nad Kolpo 2024

Enkrat že kr dolgo nazaj smo sedel u Fontani na Dvoru pa so rekl krančanje, da gredo na Krokar. Prespat. Drug dan pa nazaj. Pa če čm, grem lahko z njimi, ker imajo še plac v avtu.
-OK, ampak kaj je sploh Krokar?
-En hrib s katerga so čist hudi razgledi na Kolpo, pa ...
-Dovolj. Grem. Ampak z biciklm. Kdaj gremo?
-Ja zdele enkrat.
Dobra ura vožnje z avto, potem pa še slabi uri hoje do vrha. Od ekipe sem se hitro poslovil a videl dovolj krasnih razgledov ter Kolpo v dolini in mi je itak samo ena stvar hodila po glavi. Mi smo prišli s severne strani na vrh hriba, Kolpska dolina pa je na južni strani. Kje za vraga so pešpoti do Kolpe? :)
2008 Krokar pr Kočevski Reki 

Doma sem seveda obrnil internete in na http://www.geopedia.si/ našel krasno bazo pešpoti. Službeni tiskalnik je bil nekaj časa nujen kolesarski pripomoček in začela so se raziskovanja Kolpske doline z biciklom in natisnjenimi zemljevidi v roki. OK, mau tud v škornji in po potočku, pa sneg na strmih severnih pobočjih smo tud probal.
2011 Krokar 2011 
2011 Krokar 2011 ... poskus št. #2 
2012 OnBoard nad Kolpo 2k12 - TrbowleTV 
2013 Vikend #25 / 2013 
2013 Spet Krokar 
2014 Novembra nad Kolpo - TrbowleTV 
2015 SNEjG v 2015 ... tadrugič 
2018 Globok je ... ceuc na Krokarju - PankKura 
2023 Stezice nad Kolpo 

Mi je pa jasno, da po vseh teh letih raziskovanja še zmerej to dolino poznam zelo švoh in me še zmerej prijetno preseneča. Zategadelj se še kar vračam in firbcam dalje.

Lani nam je domačin pokazal lovsko prežo na skalnatem robu, ki pa je zelo blizu makadamske ceste. En cajt nazaj sva z Bojčem firbcala izven poti in našla izpostavljeno skalo in meni trenutno najlepšo razgledno točko nad Kolpo. Letos pa sem nevede faliu stezico in zapeljal na neko meni še neznano. Seveda sem nadaljeval po njej in prišel do preveč dobrega placa. Skalnati rob, klopca, nad prepadom pa požagan borovec, ki je nekdaj motil čist hud razgled vse do Loške stene. Poklon urejevalcu te točke.

Ene stvari se pač zgodijo. Na koncu Osilnice se mi zazdi, da slišim "majh". Skorej nemogoče. Razen županje, tle res nobenga ne poznam. Čez par sekund še enkrat. Čakej, kaj? Poštar Andrej iz Kočevja obiskuje sodelavce v penziji in jabolka pobira ob Kolpi ter dela sok. Vrhunski je. Te dni ko bo tole online ga imam še čist malo, tako da je že v planu en premik čez Kočevje do Kolpe. Po nove zaloge in zgodbice :) 

Nekej več SLiK. 

Na otok

Davor je mislu, da imam še neporavnane načrte. Ampak sem samu len in nisem nikoli posodobil zapisa iz leta 2014. Dve leti kasneje sem namreč izstopil iz vlaka v Ilirski Bistrici in se čez Slavnik spustil do Ankarana ter zaključil projekt. In ker projekta "do morja" nisem pripravljen ponavlat, sva hitro pogruntala projekt "na otok". Istu ampak čist drgač 😄
Čimprej, čim manj asfalta, kšn fini spust probamo najdt, otok Krk je pa seveda cilj. Stvari so enostavne. Čez 10 dni gremo.

Pred startom smo štirje debatirali o planih, v petek po šihtu sem startal sam iz doline reke Krke proti Kočevju. A se mi je v soboto zjutraj pridružil Davor, tako da vse po pričakovanjih. :)

Se nama je zdel greh, da se peljeva z bicikli mimo Dolge vasi in ne pofurama vsaj enga trejla v MTB Trail Centru Kočevje. Pa sva ga za ogrevanje in še čist blatna bla na koncu. Ku dva kretena. Potem sva pa začela pedalirat proti jugu. Najprej krasne makadamske poti do Štalcerjev, od tam pa sva do Dolnje Brige koristila asfaltne ceste. Teren je bil čist preveč razmočen, da bi užgala bližnjice čez travnike in blatne vlake. V doline reke Kolpe pa sva se spustila po najbulši pešpoti v Srebotnik. Lepši sobotni del je za nama (sva mislna), ker naju čaka vzpon v Delnice. Po asfaltu. Ker sva prekasno srečala Roberta, ki nama je povedal za povezavo čez Turke. Tnx, probam enkrat.

V Delnicah pa sva začutila eno tako drugačno stanje duha. Čist drgač je, ko prideš čez mejo ampak je spet enaku kot pri nas (Slo in Hrv reprezentanci sta na Euro2024). Nives nama je začela nabijat o fusbalu. Nina! Zastave so vse povsod po ulcah. Avtomobili so okrancani s šahovnicami in zastavicami. Lokali vrtijo prenose tekem na velikih zaslonih. Tri četrt folka pa je oblečenih v nogometne drese. Hočem rečt, da se je EP v nogometu začelo in sosedje imajo praznik, kadar špila reprezentanca. In danes je. Proti Španjolski. Krasnu je vidt to sceno v Delnicah.

Po večerji sva krenila dalje do Lokev. Kr direkt v bife, da najdeva eno sobo za prespat. A sva mogla počakat, da se je tekma končala. Če te fusbal ne zanima lih, je vsa ostala scena še bul zanimiva in ni dolgcajt. Pobčki za mizo niso na telefonu ampak pijejo pivo in kadijo. En tip nosi lisice za pasom. Kelnar raznaša in tala polne pladne vse sorte hrane. Žurka uglavnm in mogoče to ni lih najbolj primeren cajt za sobo iskat, a sva jo našla še preden se je stemnilo, le skozi vasico se je bilo potrebno zapeljati in stare mame povprašati in prec pokličejo kolegico. Ne bom nč kritizirou booking, pa tud štorijo s pištolo bom zamolčou, ker sicer bo koga še strah ratalu z mano naokul hamlat. 😄 

V nedeljo sva šele ob 10ih kafe pila in nadaljeva pot ob 11ih. Nisva bla lih olimpijska, tako da sva se skoraj nasmihala ob slabi novici. Pot ob jezeru je na večih odsekih poplavljena. Mokra bi bla. Pa blatna. To sva bila že včeraj, danes se zgolj zahvaliva lokalcu za info in pičiva po asfaltnem obvozu proti Tuhobiću. Čist preveč prometa, so se pa prec pojavili mešani občutki, ko sva zapeljana na makadam. Ful bulš, le hrib se je spet začel. Sej nadaljevanje do vrha je bilo pa samo še slabš. Ampak sva z veliko pavzami nekako prerinila in se zvlekla na Tuhobić.

Hud hrib. Krasni razgledi. Dobra vidljivost. Sonce ga žge. Vetrič. Proti morju se vije obetavna pot. Pa debata s Švicarjema, ki že 58i dan hodita po trasi Alpe - Adriatica. Poklon. Dron posnetki? Jap. Davor v ruzaku prevaža dron. Sej bi kej napisal, pa je moj fotoaparat z objektivom še težji. 🤦‍♂️

Most na otok Krk se vidi, tako da pičiva proti morju. Začeten spust čez travnike je hiter in na srečo nisva trofila nobenega kamna ali trnja v visoki travi, tako da sva že kmalu prišla na makadam in do asfaltov. Kjer pa je Davor hitro začel sekati ovinke in odvijal na neke sumljive poti a se je izkazalo, da to že vse pozna. Fotr je tekač in je že našel vse povezave na otok. Hudu. Po makadamu direkt do mosta. Tejga še jst, tud ponesreč, ne bi najdu.

Na mostu pa promet. Na polno. Sva se odločila, da greva kr po pločniku, ki pa je nazarensko ozek. Balanca ima nekaj centimetrov lufta do kovinske ograje. K'r živčna vožnja a vsaj pihali ni. Po prečenju mosta pa sva samo še poiskala najbližji kraj z gostilno in začela spust v Omišalj. Na koncu sva trofila še krasno stezico direkt do morja, pa ena čist huda bejba se je sončla na plaži, ko sva jedla prvi obrok v dnevu ... ne vem kaj sem naročil, vem pa da si je kopalke preoblekla. 😄

160km, 3300 višinskim metrov, od petka po šihtu do nedelje zvečer. Trasa od Soteske do Omišalja. Prvotno idejo, da bi se spustila po Mudna dol trejlu, sva v soboto zvečer sicer začela bristati iz spomina, ostane pa kot opcija za izboljšano traso do ... hja, te ideje pa še ni. Do morja in na otok smo že šli in načeloma se ne ponavlja projektov. Vem ...ampak ne bom pisal, ker bo kdo še zagrizu v vabo in bomo spet kam rinl. 😁

Pa seveda hvala Mateji, ki naju je prišla s kombijem iskat. Ker iz nič nadmorske višine se še nekaj časa ne bi premaknila z biciklom. Vročina naju je kr dobru frderbala zadnji dan.

Vse slike in filmčki pa na LiNKu.