Prikaz objav z oznako stolp. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako stolp. Pokaži vse objave

ponedeljek, 8. september 2025

Sotejški grajski kewdr

Dolgcajt? Niti ne, ker se zmerej kej spomn'm in zabijem cajt.

Že pred desetletjem ali več sem prvič slišal govorice o zasutem prostoru pod stolpom v gradu Soteska. V spominu imam, da je Mirč govoril o prehodu na zahodni strani stolpa. Da so tam hodil pod stolp pit pa kadit. V letu 2019 je bil dvorec Soteska očiščen grmovja in podrasti, da se je izvedel pregled z georadarjem. V poročilu je zapisano, da je pod stolpom obokan strop ter prazen prostor. Zraven so bili tudi stari tlorisi gradu, ki so potrjevali, da obstaja prehod iz hodnika skozi zid pod stolp.



V začetku leta 2025 sva z Zdenetom nekako prišla na debato o grajskih prostorih. On sicer ni bil v kletnih prostorih a je zatrdil, da je bil iz grajskega hodnika sigurno prehod pod stolp. Nakar se je zrušil del visokega zidu. Ruševine so podrle tudi obokan strop nad hodnikom in vse skupaj je zasulo prehod pod stolp. JV stolp je bil kasneje statično obnovljen. Vidni so novi armiranobetonski nosilci, pozidave ter nova streha. Ne vem točnih let, verjetno pa se je to zgodilo okoli 1965 - 1975?
Na VHS kaseti imam posnetke birme v Soteski iz leta 1987. Na kar nekaj kadrih je videti grad in stanje tistega leta.

Zima 2025 brez snega. Stolp imam pod bajto. Nobenga ne zanimajo zasuti prostori. In če jih ne odkopljem jih pač nikoli ne bom videl. Me pa firbc matra. Dejmo probat.

Z Zdenetom sva prišla v grad in ob zidu določila mikrolokacijo izkopavanja. Zdene je odšel rekoč, da se naj javim, ko bom pet metrov nižje, sam srm začel pa materjal premikat. Ker jst bom po ene dveh metrih zihr že na prehod prišel. Optimizem za zmerej.

Po nekaj popoldnanskih in večernih obiskih sem bil kar hitro na dveh metrih globine. Sem si pa zamislil čist preozek izkop in na tej globini tudi z lopato nisem mogel več premikati ruševine, ker je bilo vse preozko. Ni druge, kot da na vrhu začnem močno širiti izkop in nižati plato. 🤦

Ko sem končno poširil izkop in začel globiti, so se kmalu pokazali čist preveliki kamni, da bi jih lahko dvignil iz jame. Zadevo sem hitro rešil s štrikom in škripcem, kasneje pa sem tudi materjal iznašal v ajmarju in s pomočjo škripca. Fina zadeva.

Ko je bil izkop že kar globok, se je začela tudi II. faza obnove gradu in so se pojavili gradbinci ter ZVKD. Sej sem že napisal, da nobenega ne zanimajo moja trapasta početja. Oni so imeli svoj projekt jaz pa svojega in smo sobivali. Na treh metrih globine sem odkopal ogromen klesan kamen in samo upal sem, da ga ne bo potrebno odstraniti iz luknje, ker je pač enostavno pretežak in ne vem kako bi dvignil +150kg težak kamen tri metre visoko.

Ob čiščenju bršljana z zidov, se je usulo v izkopano jamo tudi kar nekaj materjala. Bršljan sem odstranil sam, nadaljevanja izkopavanja pa se je lotil Žan. Z bagrom. Izkop je poglobil na dobre štiri metre, iznesel tisti ogromen kamen in zaključil, ker nižje ni dosegel z roko ter žlico. O prehodu pa še vedno ne duha ne sluha. Nabavil sem si 5 metrske lojtre in čakal, da me spet zagrabi delovna vnema in pofirbcam še kakšen meter nižje.

V juliju slišim zgodbico o vhodu z zahodne strani. Zunanje. Nekaj dni kasneje dobim na mail nekaj starih slik gradu, ki sem jih prvič videl. Gledam narisane slike ter maketo ... hudu, prvič sem opazil zunanji vhod pod stolp. Aha, pa tudi sodelavec Samir me je opozoril, da so ob pripravi platoja za dvižno košaro - pajka (čiščenje bršljana z zidov) naleteli na manjšo luknjo, ki pa so jo zasuli, da je šla košara lahko dalje.

Grem pogledat na teren. Nič konkretnega se ne opazi, sem pa malo postrgal nasuti material ob zidu. Nič posebnega, le delovišče je luksuzno. Odprt prostor, ravna platforma ... preveč enostavno proti dobre štiri metre globoki luknji. Konec avgusta sem prišel s krampačico in lopato, pa začel brskati med ruševinami. Hitro se je pokazala preklada v steni in to je obet, da bo spodaj prehod. Razmišljanje pač, ker tudi maketa izkazuje to teorijo. Že drugi dan izkopavanja pa se je optimizem začel podirati. Nižje kot sem bil pod preklado, večji kamni so se pojavljali v steni. Kot da bi bil prehod zazidan. Ampak če sem na prvi lokaciji brskal štiri metre globoko, lahko tudi tu probam vsaj še kak meter. Ko sem že zaključil z delom, pa sem opazil manjšo luknjico. Ne v smeri vzhoda, kjer naj bi bil prehod ampak v smeri severa. Nenavadno ampak OK. Na hitro še malo premikam kamne, da sem lahko skozi luknjico posvetil v temen prostor in ... vau. Tole ne zgleda slabo. Ampak danes ne bom nadaljeval. Ku španske limonade. Dvej uri nč, zadnje sekunde pa drama. 😄

V začetku septembra sem se vrnil. Na hitro sem razmaknil ogromne podorne kamne in začel premetavati pesek. Majhna luknjica se je večala in po slabi uri sem imel odkopan že solidno velik prehod skozi katerega se lahko zrinem. Kratke hlače dol, kombinezon gor, pa še čelada z lučko in sem smuknil v temen prostor pod stolpom.

Če se podaš v neznamo brez pričakovanj, zna bit še najbulš. Grajski kewdr je pač čist hud. Suh, nepredihan in kar velik prostor z velbanimi stropovi in stebrom na sredini. Line so vse zasute s peskom tako da dnevna svetloba ne pride v prostor. Temperature še nisem meril. Pa bom za foro. Še najbolj mi je zlomilo možgane, ko mi je zazvonil telefon. Signal je precej močan in se da normalno pogovarjati. Seveda sem takoj iskal tudi prehod v hodnik. Nikjer nič v smeri, kjer sta mi Zdene, pa tudi Toni zatrjevala, da je zihr prehod pod stolp. To mi bosta še enkrat razložila. Ker stene so vse polne, brez odprtin oziroma zazidav.

Skoraj bi reku, da sem se brezveze jebal in kopal štiri metre globoko, pa ni čist tako. Največji kamen iz globine treh metrov sedaj krasi vhodni stolp. Za stopnico se ga je uporabilo. In dobro zgleda. Ker sicer ... sicer buh vej kakšen detajl bi ratal tam. 🙃

Takoj za odkopanim kewdrom se je zgodila tudi otvoritev obnovljenega grajskega kompleksa Soteska. Ker projekt odkopavanje ni bila nobena skrivnost so skoraj vsi že vedeli, da sem že obiskal kewdr. Zanimivo mi je pa bilo na otvoritvi slišati s parih koncev komentar "pa glej da ne bo ZVKD zvejdu". Ldje božji, ZVKD je bil skoraj prvi katere sem povprašal, kako gledajo na situacijo izkopavanja in tudi sedaj že vedo, da je možno priti pod stolp. Ker oni so edini strokovnjaki katere poznam na tem področju. In meni se zdi precej neumno, da bi skrival stvari ki sploh niso moje ampak prej v javnemu interesu.

Jst sm projekt grajski kewdr končal. Firbc je potešen. 😄

>>vse SLiKE<<

sreda, 13. december 2023

Statična sanacija stolpa Soteska

Blog. Sej člouk skorej ne more verjet, da so zadnja leta razvoja prinesla en kup dost neuporabnih platform. Na blogu zaenkrat še znam napisati tri stavke pa par fotk naložiti in zadevo posodobiti na pregleden način. No tale zapis pa gre sicer čist nekam drugam. Vhodni stolp ostankov gradu v Soteski se bo obnovilo, kar mi je skoraj zlomilo možgane ko sem to slišal, ker pač nisem verjel, da se bo bilokdaj probalo tale kup kamenja v nek red spraviti. :)

2023-12-12
Vhodni stolp Soteškega gradu se že obnavlja. Kot mi je znano, pa se bo v nadaljevanju zniveliral še celoten prostor znotraj ostankov zunanjih zidov.


Ampak dejmo se vrnt na stolp, ki ga je bršljan prerasel in praktično ni bil več viden. Kr slabo. Ampak takoj, ko se je začel postavljati gradbeni oder, se je spotoma še rastje čistilo. V nadaljevanju pa se je začelo grobo čistiti rege okoli kamnov. In s čiščenjem so se pokazali detajli. Krasni so. Z odkopavanjem temelja so se pokazale krasne kamnite stopnice, ki so bile do danes skrite. Ročno klesani okenski okvirji iz kamnite klade so čista mojstrovina. Kovani "žeblji" zabiti v živo skalo. Men ni nč jasno, kako hudiča jim je ratalo take stvari narediti. Velbani stropovi tudi še vedno stojijo in ni nobene luknje v njih. Kovinske zatega v vogalih zidov niso prerjavele in služijo namenu. 

Pa ne samo detajli, celotna konstrukcija me preseneča. Stolp je po vseh teh stoletjih praktično u vinkl. Le zahodna stran stolpa je v slabšem stanju, kjer jo je požar leta 1943 očitno najbolj načel.



Rege so se nadalje oprale še z visokotlačnim čistilcem na vodo, sledi pa zapolnitev vseh odprtin s pucolansko apneno fugirno malto. Tako na zunanji in notranji strani zidov, stropovih ter tudi temeljih. Vse luknjice se mora zapreti. Nakar se sistematično uvrta kovinske cevi ter začne z injektiranjem vseh kamnitih zidov z apneno pucolansko injektirno maso. Tle smo zdej. Ko opazim kej novega, pa seveda dopišem.


2024-03-18  
Sedaj je marec in gradbišča ni več. 

Do konca februarja pa se je izvedlo še vsa krovska in zidarska dela. Ker je bilo leseno ostrešje v dobrem stanju se je streho le prekrilo z novim bobrovcem. Na zahodni strani se je močno poškovan zid pozidalo s kamnom, nad odprtinami pa so nastale nove opečne ločne preklade. 

Obe plošči se je armiralo z mrežami ter s palicami sidralo v stene in zalilo z betonom. Vrhnji del zidu na zahodni strani pa se je dodatno zaščitilo s pločevino. Seveda smo že takoj na začetku opazili, da zid in streha nista v vinkl. Ampak če pogledamo grad pred požarom opazimo, da to res ni bilo pomembno. 

Vhodni stolp gradu Soteska je statično saniran. Nekaj več slik.