Bilo je nekaj variant. Na koncu pa smo se zmenil', da gremo zadnji oktobrski vikend 2021 v Zasavje.
Petkov popoldanski odhod sem zajebal, a ne vem več zakaj točno, tako da sem v soboto zjutraj sam krenil iz Dolenjske. Na gradu Bogenšperk me je že na spustu proti Savi presenetila mnogo gostejša megla, kot na naši strani. Na cesti Litija - Zagorje pa še 20min zapora ceste zaradi spravil lesa z žičnico. Tako, da sem tudi sobotni načrtovani prihod v Zagorje zamudil skoraj za uro.
V Cilenca trail centru pa sta me že čakala Bojč in Rookie Of the Year. Pa ne nestrpno, ker je bilo vse zamegljeno, vlažno, hladno, ma nikakvo.
Se nekam zbegano rihtano, da bomo šli na bicikl, a se še taprav cajt spomnimo najbulše ideje. "Megla je samo po dolin. Javor trail center nad Trbowlami, pa je na vrhu hriba. Dejmo it nad meglo furat!"
Rečeno, spakirano, storjeno. Čez 25min smo bili vsi trije nasmejani do ušes. Nad meglo smo prišli in na sonce ter rahel vetrič. Bogousku.
Za ogrevanje smo se spustili po res lušnem flowu Elica. Nazaj grede smo kužita Nanota pustili v kombiju, da je eno odspal in porehabilitiral, mi smo šli pa še ostale trejle probat. Garaža in Jelovica sta vrhunska trejla. Čist nasmejani smo prišli do konca in se začeli vračati po zahodni varianti vzpona. Sprejemljivo kratek vzpon in že pičimo pa trejlih Javor in Poseka. Vrhunska sta. Pa še epske jesenske barve so se kazale po gozdovih. Kr kičastu. In ker sta možni dve opciji vzpona, smo tokrat izbrali vzhodno varianto.
Lep dan smo izkoristili še za malco iz dekce na travniku, potem je ostalo pa še dovolj časa. Malo sta me čudno gledala, a ker se nista veliko upirala, smo se spustili še po Lovskem trejlu, ki je pa tudi noro posrečen in spet čisto drugačen od trejlov v parku.
Na vrh in do avtomobilov smo se vrnili v mraku in tako bi rekel, da smo izkoristili dan do konca.
In ker je bil plan naslednji dan furat v Cilenci, smo se odpravili proti dolini in še v hribu naleteli na gostilno Bigman in se kvalitetno najedli. V Zagorju je pa bife Hilman tik ob Cilenci in bližnje sosede je pač kulturno obiskati. Potem je bilo pa k'r naenkrat jutro. :O
Ker jutranje poležavanje v spalki ves zlomljen v avtu pač odpade, smo se prec po kafet k'r u asfaltni hrib zagnal. Vsled temperaturne inverzije je bila to spet pametna odločitev. A še preden smo do vrha prišli je že začelo pihat ku satan in so šle prijetne temperature nekam na jug. Mi pa dalje mimo kmetije na samem, z glasnim in ogromnim šarplanincem, vse do začetka epskega trejla. Na TrailForksu je označen s črno barvo in je na nekaj mestih res zaprt in strm ampak to mi je čist hudu furat. Pa dolg trejl je. Je pa to neka stara grebenska pešpot, ki te pripelje v park Cilenca Trails.
Cilenca trejli so spedenani u piko. Še listje je bilo na frišno spihano. So pa trejli tako zelo flowni, da so meni dolgočasni. Jebiga, ne bi smel pred tem odpeljati najbulši trejl :D
Vzpon do trejlov je kar kulturen in ni predolg, sploh pa ni dolgočasen, saj nas je nizko preletaval helikopter z bližnjega letališča. Ob parkingu pa iz avtomatov za tople napitke, pijačo in hrano, še muska špila. Samo še kelnarca fali, pa bi do noči ostali. Tako pa smo se v zgodnjih popoldanski urah ustavili, pospravili bicikle in poležavali na soncu do večera. Aja, pa ležalnike imajo tudi v Cilenca Trails.
Tale vikend je pač ratal tako dobro, da se ga bo probalo še kdaj ponovit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar