Velika Majhovka

Petega februarja sem težil na TW z "LiDAR Slovenije :O Če jutri ne bom vsaj ene nove jame na terenu našel, potem pač nimam pojma."

Pa sem na sprehodu zagledal precej velik vhod v kamniti steni. Ker na katastru jam na tej lokaciji še ni zabeležene jame, smo jo šli s kolegi jamarji raziskati.

 

Strokovnjak za širjenje ožin Mič, je opremil brezno vse do dna in ko smo pregledali vse možne prostore, se začnejo meritve.

Anži je tokrat poskrbel na natančno izmero z laserskim metrom in sinhronim prenašanjem podatkov na pametni telefon, kjer že kar sproti urejaš podatke in še rišeš jamo. Na koncu samo še detajliziraš skico, jo preneseš v merilo in že imaš narejen tloris ter iztegnjeni prerez jame.

Za zaključek pa pridejo na vrsto še zapisniki. Te dobiš že kot predlogo in samo izpolnjuješ vsesorte podatke (A zapisnik - osnovni podatki, C zapisnik - zemljevid z označeno lokacijo jame, E zapisnik - načrt jame v prerezu in tlorisu, F zapisnik - slikovni material, pa še ene par posebnih zapisnikov obstaja). Zapisnike oddaš na Kataster Jamarske zveze Slovenija, kjer preverijo vsebino in ko je vse OK, se dokumentacija pojavi prosto dostopna na spletni strani.

Tako približno potekajo dogodki od odkritja do registracije nove jame.

Pri tejle zgodbici so sodelovali člani Jamarskega kluba Novo mesto:
Mitja Remih je opremil in razopremil brezno in bil ves čas prijeten mentor.
Zdravko Bučar je dostavil dodatni prepotreben štrik.
Anže Tomšič je izmeril jamo in zrisal načrt.
Marko Pršina je poslikal dvorano z jezerom za knjigo Dolenjski Kras 8.
Borivoj Ladišić pa mi je popravil vse napake, ki sem jih natresel v zapisnikih.
Men je bilo tole vse prvič, taku da nič čudnega za kikse. Ampak je bila pa fajn izkušnja.

Hvala vsem jamarjem in jamarki, da je nastal tale zapis ;) 

Ob prvem obisku jame je nastal tale video:

Ko smo razopremili brezno se je pa še tole posnelo:

Nekaj več slik pa je na tejle povezavi.

Podzemlje

Zakaj hodim v jame? Ker jih imam za bajto. Pa ker imamo v Sloveniji hud kataster jam, žal brez foto materiala, jst sm pa firbčen.

Najbližja mi je oddaljena manj kot km in smo jo že kot mulci prešnofali, a dalje po rovu ne gre iti, ker je zasut. Menda se je usulo ob gradnji glavne ceste "partizanka".

Prva večja jama mi je oddaljena uro hoje. Na vrhu planote nad levim bregom Krke so kar tri ogromne dvorane, znane kot Velika Prepadna. Lepa jama in enostavna za gibanje, le dostop do vhoda je zajeban. Jaz sem se že dvakrat obrnil. Prvič, ko je bilo vse mokro in blatno, drugič ko je začel padati dež in je zmrzoval na skalah. Drsalnica. Strmina. Previs. Adijo. :)

Sicer pa v jame najraje zaidem, kadar so temperature ozračja najnižje ali pa najvišje. Jame pa držijo konstanto temperaturo. Nekje od 8 do 10stC. In mi je kar noro, ko se spuščam iz 33stC v podzemlje na 10stC. Lani, me je po dveh urah v jami začelo zebsti. Potem pa lezem počasi iz jame v soparen večer in še vedno 30stC ozračje. Vse cunje dol, pa me je še vedno oblivalo. :D

Že pred leti sem videl slike kolegov, ki so smučali v Ledeno jamo na Kunču. Ker pa ni več taprave količine snega, da bi lahko to ponovil na snowboardu, sem se spomnil na bicikl. Maretu in Roži pa tudi ni bilo treba dvakrat razlagati zadeve in že smo se vozili pod zemljo. :)


Več ali manj pa so te prosto dostopne jame že raziskane ter izmerjene. Pa tudi zapisanega je že veliko. Krasne opise sem tako našel tudi v temu 300 strani dolgemu pdf-ju "SPAHA nad Brezovico pri Predgradu skozi čas - prazgodovinska poselitvena točka in njen pomen".

Kadar sem sam v jami, mi je dolgočasno snemati. Ko imam družbo, pa nastanejo video posnetki. Prvič. Moram še naštudirat tole svetlobo in FPSje, da se ne vidi "migetanje" svetlobe.
Zadnjo sliko sem pa Roži sunu. Ker zna slikat. Men' se zgolj včasih kej posreč. :D

mjuzik: Blu Samu - Nathy [MOKA 2018]