Jamarski klub Novo mesto izpelje tečaj le enkrat letno. Pa sem bil enkrat na enduro dirki, drugič na downhill dirki, tretjič ne vem točno kje.... letos pa sem vse ostale stvari postavil na stran in se prijavil na tečaj.
Zakaj jame? Še sam ne vem točno. Mi je pa nekako logično, saj je vse naokoli mene "Dolenjski kras" in kot tak ves preluknjan, pa ne še popolnoma raziskan. In to mi je mamljivo. Par besed sem pa že zapisal v "Podzemlje".
Ideja je, da med tečajem tudi nekaj video posnetkov naredim.
Prvi vikend sem ujel tole:
Zakaj francoščina? Ker mi je ljubi jezik. To bi lahko venomer poslušal, dasiravno nič ne razumem.
Sicer imamo pa Doriane iz Francije na tečaju in je predsednik društva Zdravko tak kralj, da tudi prevaja po potrebi.
Tale prvi vikend je bil krasen.
Zapis obeh tečajnic pa je na spletni strani kluba.
V pričakovanju naslednjega vikenda, ko se naučimo vrvne tehnike.
Zapis obeh tečajnic pa je na spletni strani kluba.
V pričakovanju naslednjega vikenda, ko se naučimo vrvne tehnike.
Drugi vikend kratek video:
Ne bom delal duplikata. Tekst z drugega vikenda si lahko preberete na strani Jamarskega Kluba Novo mesto *klik*.
Tretji vikend pa še ne vem kaj nas čaka. Sumljivo tiho so bili inštruktorji ... le da se vidimo v nedeljo je bilo rečeno. :D
Tretji vikend smo spet začeli z večerno petkovo teorijo. Jaz pravim, da je jamarstvo na kratko firbc. Sicer gre pa teorija (moram v Adamove zapiske pogledati :D) "športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij". Tako smo se srečali z vsemi sortami zapisnikov, spoznali način merjenja jam, pravila poimenovanja odkritij, posredovanja podatkov v kataster in možnost vpogleda v le-tega, pa še en kup zanimivih stvari je navrgel legendarni jamar Borivoj, Zdravko pa je šaljivo zaključil z "v nedeljo se dobite pri 30m globokemu breznu Stropnica, kjer se boste po vrvi spustili dol. In če komu to ne bo všeč, ima srečo ker ima ta jama tudi poševni izhod, pa lahko odkoraka nazaj in zapusti tečaj. :)".
Ob nedeljskem ognju, ko smo že pospravili štrike nas je Klemen pokomentiral "Ja zjutraj ste bili videti še kar preplašeni, čez dan ste ratal pa že kar sproščeni."
Meni pa tole čedalje bolj všeč postaja ... ne vem, zna biti adrenalin? Ker je noro dobro sredi dvorane se po vrvi spuščati v temo. Le ko ti inštruktor sredi štrika naredi vozel in se moraš prostoviseč prepeti ... tudi malo sapo vzame na trenutke. :D Le nazaj na površje priti je kar naporno ampak vzponi mi itak še niso nikoli dišali (downhill, snowboard, kajak ... gravitacijske aktivnosti mi kar zmagajo).
Da pa je hype še večji, so nas odpeljali tudi že kar do vhoda v najglobljo dolenjsko jamo Čaganko in seveda smo slišali tudi zgodbico o odkritju jame ter še vedno aktivnemu raziskovanju jame. Hudu!
Tom Cruise pa je strnil vtise o tretjem vikendu na spletni strani JKNM.
Nov material pa objavim naslednji teden, ko se vrnemo iz sveže odkrite jame v Kočevskemu rogu.
"Dobrodošli v Kočevski Rog in vsak čas tudi v novi jami. Pri vhodu v brezno pa fejst mirkejte, da se dotikaš zgolj stene, nikar pa tistih kamnov ki so na poličkah, ker bodo padli na jamarje, ki so na vrvi pod tabo." Nekaj v temu smislu, je bil uvodni Klemnov nagovor v Četrti vikend tečaja.
Tako kot zaupaš štriku, pasu in ostali opremi, moraš zaupati tudi jamarjem v skupini. Ker se slej ko prej vsi znajdemo v enaki situaciji. Ne glede na to, da sem se zadnji spuščal v brezno in tako bil varen pred padci kamenja, se zadeva obrne pri vračanju iz jame. Prvi dol, gre tudi prvi ven in tako se izpostavljenost nevarnosti in zaupanje v jamarje poglihata (prvi dol, prvi gor, je sicer pravilo, da smo vsi enako izpostavljeni hladu in vlagi v jami).
Jelenov Hodnik pa je ena zanimiva jama. Tik ob cesti, najprej brezno, nato nekaj blata, sledi rov, na koncu pa dvorana in jelenov rog. Jelenov rog? Jetaku. Zgodba odkritja jame pa je zapisana na strani JKNM.
Do naslednjega tedna pa samo še spodnji video:
Enkrat se mora tudi tečaj zaključiti in to je bilo v soboto, ko smo opravljali klubski izpit za jamarja pripravnika. Na že pripravljenem poligonu v Stropnici, ki so ga inštruktorji uredili že v petek, smo kazali praktično pa tudi teoretično znanje o jamarstvu. No, vsaj plan je bil tak.
Izpit so razdelili na štiri dele: teorija, lojtrce, vrvna tehnika in vozli. Na vsakem delu so me "prizemljili" z novimi nalogami in fintami. V bistvu vem in znam o jamarstvu bore malo. Šinijeve zgodbe/anekdote/situacije ob večernem ognju pa samo še potrjujejo mojo domnevo.
Ta "orientacijski" klubski izpit smo opravili vsi tečajniki, do septembrskega pa bomo s treningom, obnavljanjem znanja, izmenjavo izkušenj in obiskovanjem kampov dobili tudi vse osnove v mali mezinec. In potem bo vse lažje in hitreje laufalo po štriku.
In spet. To je teorija. V praksi bo moral pa vsak sam delati, da nas "reality check" avgusta na Kaninu ne sesuje. :D
Lahko bi še kej napisal, a bom raje zaključil in naredil novo objavo ob priliki. Z jamarskim tečajem 2021 pa smo nekako zaključili.
Nagrada? Kaj?
Potem so pa vse tečajnike v Čaganko spustili, sam pa tudi že visim na bremzi, nakar pa nisem mogel popkovine odpeti. Vponko nikakor nisem mogel odviti. Jo z Zdravkotom obremeniva, tudi nič. Miha skoči po kombinirke, pa tudi ni šlo odviti. Razvežemo štrik, da dobimo vponko ven in po 1/2 ure sem se vdal in bom Čaganko obiskal drugič. Saj jama ne bo šla nikamor.
Samo še enkrat bom pohvalil Jamarski Klub Novo mesto, ker tale tečaj je bil res zanimiv in profesionalno izpeljan. Hvala. Priporočam.
