Ne poznam (še) fundamentalne zgodbice, a zgleda da so se devet let nazaj v božičkovih kostumih spustili z vrha Lisce. Z bicikli. In se je enim taku fajn zdelu, da so začeli ponavljati ta, sedaj že, običaj. Tradicionalni spust Božičkov z Lisce.
Nekaj let nazaj (2016) sem tudi sam zalutal na Lisco. Od takrat dalje, se pa kar redno srečujem z božički na biciklih. Ker ekipa iz MTB Lisce prištima krasno turistično MTB turo na Lisco in nazaj v dolino.
Že nekaj let je v planu, da bi šel med jamarje, da dobim znanje o potrebni opremi, plezanju po vrvi, orientaciji ter seveda še vseh ostalih stvareh, ki pritičejo ob obisku kraških jam.
Jamarski klub Novo mesto izpelje tečaj le enkrat letno. Pa sem bil enkrat na enduro dirki, drugič na downhill dirki, tretjič ne vem točno kje.... letos pa sem vse ostale stvari postavil na stran in se prijavil na tečaj.
Zakaj jame? Še sam ne vem točno. Mi je pa nekako logično, saj je vse naokoli mene "Dolenjski kras" in kot tak ves preluknjan, pa ne še popolnoma raziskan. In to mi je mamljivo. Par besed sem pa že zapisal v "Podzemlje".
Ideja je, da med tečajem tudi nekaj video posnetkov naredim.
Prvi vikend sem ujel tole:
Zakaj francoščina? Ker mi je ljubi jezik. To bi lahko venomer poslušal, dasiravno nič ne razumem.
Sicer imamo pa Doriane iz Francije na tečaju in je predsednik društva Zdravko tak kralj, da tudi prevaja po potrebi.
Tale prvi vikend je bil krasen. Zapis obeh tečajnic pa je na spletni strani kluba. V pričakovanju naslednjega vikenda, ko se naučimo vrvne tehnike.
Tretji vikend pa še ne vem kaj nas čaka. Sumljivo tiho so bili inštruktorji ... le da se vidimo v nedeljo je bilo rečeno. :D
Tretji vikend smo spet začeli z večerno petkovo teorijo. Jaz pravim, da je jamarstvo na kratko firbc. Sicer gre pa teorija (moram v Adamove zapiske pogledati :D) "športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij". Tako smo se srečali z vsemi sortami zapisnikov, spoznali način merjenja jam, pravila poimenovanja odkritij, posredovanja podatkov v kataster in možnost vpogleda v le-tega, pa še en kup zanimivih stvari je navrgel legendarni jamar Borivoj, Zdravko pa je šaljivo zaključil z "v nedeljo se dobite pri 30m globokemu breznu Stropnica, kjer se boste po vrvi spustili dol. In če komu to ne bo všeč, ima srečo ker ima ta jama tudi poševni izhod, pa lahko odkoraka nazaj in zapusti tečaj. :)".
Ob nedeljskem ognju, ko smo že pospravili štrike nas je Klemen pokomentiral "Ja zjutraj ste bili videti še kar preplašeni, čez dan ste ratal pa že kar sproščeni."
Meni pa tole čedalje bolj všeč postaja ... ne vem, zna biti adrenalin? Ker je noro dobro sredi dvorane se po vrvi spuščati v temo. Le ko ti inštruktor sredi štrika naredi vozel in se moraš prostoviseč prepeti ... tudi malo sapo vzame na trenutke. :D Le nazaj na površje priti je kar naporno ampak vzponi mi itak še niso nikoli dišali (downhill, snowboard, kajak ... gravitacijske aktivnosti mi kar zmagajo).
Da pa je hype še večji, so nas odpeljali tudi že kar do vhoda v najglobljo dolenjsko jamo Čaganko in seveda smo slišali tudi zgodbico o odkritju jame ter še vedno aktivnemu raziskovanju jame. Hudu!
Tom Cruise pa je strnil vtise o tretjem vikendu na spletni strani JKNM. Nov material pa objavim naslednji teden, ko se vrnemo iz sveže odkrite jame v Kočevskemu rogu.
"Dobrodošli v Kočevski Rog in vsak čas tudi v novi jami. Pri vhodu v brezno pa fejst mirkejte, da se dotikaš zgolj stene, nikar pa tistih kamnov ki so na poličkah, ker bodo padli na jamarje, ki so na vrvi pod tabo." Nekaj v temu smislu, je bil uvodni Klemnov nagovor v Četrti vikend tečaja.
Tako kot zaupaš štriku, pasu in ostali opremi, moraš zaupati tudi jamarjem v skupini. Ker se slej ko prej vsi znajdemo v enaki situaciji. Ne glede na to, da sem se zadnji spuščal v brezno in tako bil varen pred padci kamenja, se zadeva obrne pri vračanju iz jame. Prvi dol, gre tudi prvi ven in tako se izpostavljenost nevarnosti in zaupanje v jamarje poglihata (prvi dol, prvi gor, je sicer pravilo, da smo vsi enako izpostavljeni hladu in vlagi v jami).
Jelenov Hodnik pa je ena zanimiva jama. Tik ob cesti, najprej brezno, nato nekaj blata, sledi rov, na koncu pa dvorana in jelenov rog. Jelenov rog? Jetaku. Zgodba odkritja jame pa je zapisana na strani JKNM.
Do naslednjega tedna pa samo še spodnji video:
Enkrat se mora tudi tečaj zaključiti in to je bilo v soboto, ko smo opravljali klubski izpit za jamarja pripravnika. Na že pripravljenem poligonu v Stropnici, ki so ga inštruktorji uredili že v petek, smo kazali praktično pa tudi teoretično znanje o jamarstvu. No, vsaj plan je bil tak.
Izpit so razdelili na štiri dele: teorija, lojtrce, vrvna tehnika in vozli. Na vsakem delu so me "prizemljili" z novimi nalogami in fintami. V bistvu vem in znam o jamarstvu bore malo. Šinijeve zgodbe/anekdote/situacije ob večernem ognju pa samo še potrjujejo mojo domnevo.
Ta "orientacijski" klubski izpit smo opravili vsi tečajniki, do septembrskega pa bomo s treningom, obnavljanjem znanja, izmenjavo izkušenj in obiskovanjem kampov dobili tudi vse osnove v mali mezinec. In potem bo vse lažje in hitreje laufalo po štriku.
In spet. To je teorija. V praksi bo moral pa vsak sam delati, da nas "reality check" avgusta na Kaninu ne sesuje. :D
Lahko bi še kej napisal, a bom raje zaključil in naredil novo objavo ob priliki. Z jamarskim tečajem 2021 pa smo nekako zaključili.
Nagrada? Kaj? Potem so pa vse tečajnike v Čaganko spustili, sam pa tudi že visim na bremzi, nakar pa nisem mogel popkovine odpeti. Vponko nikakor nisem mogel odviti. Jo z Zdravkotom obremeniva, tudi nič. Miha skoči po kombinirke, pa tudi ni šlo odviti. Razvežemo štrik, da dobimo vponko ven in po 1/2 ure sem se vdal in bom Čaganko obiskal drugič. Saj jama ne bo šla nikamor.
Samo še enkrat bom pohvalil Jamarski Klub Novo mesto, ker tale tečaj je bil res zanimiv in profesionalno izpeljan. Hvala. Priporočam.
Ou vau. Tole je bilo pa kar noro videti in slišati v živo. Vse kocine gredo pokonci pa smejem se kot en bebec ampak to so tisti fajn občutki, ko ne vem zakaj in kako in je pač samo fajn :D
Ko sem pred meseci prvič zasledil, da bo WRC v Žumberaku, sem že vedel kje bom bil sedemnajsti vikend letos. Ker rally poteka dva dni zelo blizu meje, sem se z avto zapeljal do le-te, fuknu bicikl v'n in se po pešpoteh spustil direkt v Sošice na brzinc SS 2/6 Kostanjevac - Petruš Vrh 1/2 (23,76 km).
V Sošicah najprej preseneti novo leseno naselje oziroma ne vem kaj točno bo to ampak izvem ob naslednjemu obisku. Nasproti je bife in sva rekla par besed s šefom, a se mi je mudilo na start rallya. Pa še e-fatbike so mi spet zlomili možgane. Sosedje krasno urejajo Žumberak. #samoljubav
...me že odnaša, da bi spet vse druge stvari opisal, pa jih ne bom. Osredotočenje. Rally. Dejmo.
Najprej je Lončarič priletel s Subaru Imprezo. Pošrek in za publiko. Ogrevanje? :D
Potem prileti helikopter s kamero, tako da prvi WRC avto samo vidiš. Slišiš ga pač ne. Ampak meni so šle že tukaj kocine pokonci. Že naslednji avto pa ponudi celoten paket sreče :D Hitrost, zvok, vonj. Ne vem zakaj ampak noro dobri občutki se pojavijo, ko priletijo ti bolidi mimo mene. Kurja polt, dlake so pokonci, pa režim se kot en bebec. In ko pogledam okoli sebe ... ni gužve. Le redar je v bližini. In ta mi deluje enako omejen kot sem sam. Reži se. :D
Prvih deset bolidov je iz WRC serije. Potem pa se začnejo voziti še ostale kategorije. Ni enako, je pa še vedno impresivno. Proti koncu pa sem opazil tudi Slovenske voznike. Skoraj 70 puščic se je odpeljalo naprej na ostale hitrostne preizkušnje a se že čez štiri ure vrnejo, ker dvakrat odpeljejo vsako etapo. Jaz pa ta čas skočim na bicikl in se odpeljem v vas pofirbcat.
Mimo dveh cerkvic, sem prišel direkt na teraso Gostilne Radić-iLas. Odprto imajo in tudi hrano strežejo. K je lahko še kaj lepšega? :D Okusne jurčke z jajcem, pa rdečo peso in frišno pečen kruh mi je priporočal šefe in nič se ni zlagal, ko je obljubil, da je vsa roba doma pridelana in da bo fino. Rakija je bila pa tudi k treba. Bogouska. :)
Najboljši del gostilne še pride. Zato tudi venomer pizdim, ker se pri nas še kar ne odprejo. Pejte se solit. V gostilni smo ljudje. Informacije imamo ljudje. Noro dobro je, ker se tukaj razumem z lokalci, mi je pa npr. toliko bolj nelagodno v Avstriji ali Italiji. No, danes sem pa hitro ujel, da se pogovarjajo o skoku in sem se vključil v pogovor. Domačin je povedal, da bolidi skačejo za vasico, ki pa je oddaljena par km in nekaj 100m višje, nekje okoli hriba Brdo. Pogledam OruxMaps aplikacijo s "specialko", kjer so vrisane tudi vse stare stezice in hitro najdem povezavo zunaj zaprtih cest za rally. Čez uro in pol, sem bil že pri hribu Brdo, kjer so me pa policaj ter redarja debelo gledali in zatrjevali, da tukaj pa res ni skoka. Fantje ... jst vam n'č ne verjamem. In grem naprej pogledati. Ja ja, to bo to. Nič mi ni bilo žal, da sem se čez grmovja in trnje privlekel do te lokacije :D (glej video). Tako da ... ni vseh informacij na internetih. Je kar treba iti med ljudi.
Za sobotni obisk rallya si je pa tudi Mhol vzel čas in sva uletela direkt na mejni prehod Planina, kjer naju je policistka vljudno zavrnila in razložila, da zaradi zaprtih cest tu ne spuščajo nobenega čez. In sva parkiral avto, pa šla peš mimo rampe do vasice Novo Selo Žumberačko.
Spektakularno ga pripeljejo v vasico in čez 90° ovink. Pa ta zvok. Hudu. In potem sva dobro uro hodila ob cesti in se smejala. Ker men' še kar ni jasna ta hitrost in stabilnost. Noro. Pa z redarji smo začeli debatirati in so razložili, da organizirati dirko na najvišjem nivoju terja kup ljudi. Hrvaška ima premalo kadra. In tako je 120 Slovenskih navdušencev nad rallyem te dni v Žumberaku in pomaga pri izvedbi tekmovanja. To so te čudovite malenkosti (sodelovanje), katere pa v medijih ne moreš zaslediti. Aja ne, Lokalne Ajdovščina so poročale. ;)
Pa še "Dolenski ovink" sem našel. Kar nekaj gledalcev se je nabralo v njemu. Pa poslušam in se mi zdi, da slišim podgurce. Jih oblajam in pravi eden: "Al' je pu Šentjerneja tle." Ekipa se je usedla na motorje in prišla na ogled dirke. :D
Čestitke organizatorjem za krasno izpeljan rally in seveda poklon manijakom za volanom. Držim pesti, da se WRC še kdaj pojavi v naši bližini. Vse slike si lahko ogledaš TUKAj! 5min videa pa na YouTube.
