Lovska kamera TEST

Možnosti, da srečam risa, volka ali medveda so izredno majhne. Za medveda sicer že vem, da se potika po bližnjih gozdovih. Risa ali volka pa še nisem opazil. Le sledi sem že videl. Kaj pa če jih probam na lovsko kamero ujet? Probam lahku kajne?

Bentech WF1039 WiFi.

Kamera je sedaj dobre pol leta po terenu. Vsesorte lokacij sem že probal. Tud lužo od mtb stezici Jarki, za katero sem bil siguren, da so jagri v peščenem hribu zakopali kad oziroma umetno uredili mlakužo. Jok. Divji prasci menda najdejo podzemni vodni vir in potem kopljejo in naredijo blatno kopel.

Krasni posnetki, sedaj pa čakam dalje na še kakšne čudovitejše :D 

Pa seveda priklon in hvala vsem obiskovalcem/kam gozdov, ki opazite kamero in jo pustite pri gmah.

mjuzik: .travnik - Luna [Pubeci ne jočejo]

Croatia Rally WRC 2023

Tokrat sem imel idejo, da si ogledam WRC v Vivodinskem Dvorišću. Ker nima pametnih cestnih dostopov ter tako ne bo gužve, pa se bo dalo kje blizu pridt.

Edina cesta skozi Dvorišće je že nekaj ur zaprta, tako da sva z Mholom dostopala peš z drugega strani doline in po krasnem potočku. Ob vstopu v vasico naju je ogovorila starejša gospa, ki je urejala vrt. Izvem dost poznano zgodbo. Vasica ima vse, le mladih ljudi skoraj ni več v njej. Pa čudovito urejeno kmetijo drži gospa, a sem pozabil sliko prtisnt. Zvoki helikopterja pa že nakazujejo na prihod rallya, tako da se premikava do trase. Aja, briga njo rally. :) 

Zvoki motorja in cviljenje gum, prah v daljavi, naposled pa še vonj bencina in spaljene gume ter veter za avtomobilom ... hudu!

180° ovinke je sicer kr noru videti ampak hočem še hitrost, tako da sva se začela premikati ob trasi in čez vas. Ja ne gre na hitro. Takoj ko sva stopila na prvo dvorišče je Mhol dobil v roke kozarc, še preden je "dobr dan" rekel. Zbrana ekipa je že ob osmih zjutraj suhomesnati narezek zalivala z domačim špricarčkom in seveda gledala rally. Sva ušla naprej ampak podobno gostoljubne situacije so se potem nadaljevale tudi še naslednji dan.

Krasno je vidt, da so lokalci pogruntal kaj se jim je zgodilo z WRCjem in da ob trasi opazim vsako leto več gledalcev. Lahko samo še pokomentiram, da spečejo res dobro rakijo, pa belo vino imajo tudi zelu dobru aja pa domač slan štrudl s skuto je bogouski. Vse tu se je dalu probat v vasici Dugi Vrh, kjer je Goran prštimal krasen plac na parceli. Sloniš na šanku in gledaš rally. Preveč dobru.

Ker pa mi zadnje čase prec padejo v uč na zemljevidu označene jame, sva s kolegom tudi to pofirbcala. Prva je kr visok vodni rov z aktivnim pretokom (špilja Rogovac). Druga pa manjši spodmol, katerega ne priporočam obisk, ker je nekje na dnu strme soteske in pač brezveze za pogledat.

Žumberak je posrečen.

Najdeva vinogradniški hribček. Na vrhu je ogromno drevo. Pod drevesom miza s klopco ter kup hlevskega gnoja se stara. Zraven pa zidana hiška z ravno streho. Seveda splezava na streho iz kjer se kr lepo vidi na rally traso. Čez par minut pride lastnik parcele in po kratki debati: "Očete vino? Pa mineralnu? Za deset eura. Zrihtat ču konobaricu da vam donese." Ja lej, ni blu treba dvakrat rečt, smo se takoj razumel. :)

Držim pesti, da bo tudi naslednje leto WRC pri sosedih. Ker tole je en krasen spektakel.
Več slik pa na POVEZAVi.

Snejg u 2023

-Zima brez snega po dolin?
-2019, 2020, 2021,...
-Ne tu. Mislu sm, kakšna je tu zima brez snega?
-Nikakva.

Štiri sezone zaporedoma nismo imeli taprave zime, letos smo pa le fasal krasne pogoje. A vse skup se je začelo zelo klavrno zame. V nedeljo smo fural bicikl po najbulših stezicah v Trailandiji, v pondelk zjutrej sem pa obležal in bil čist brez energije. Zunaj se je pa ohladilo in dež je prešel v sneg. Šele v petek sem nekako prišel k sebi in začel tudi po pisarni hamlat, vleklu me je pa na teren, kjer bi že znali biti dobri pogoji tudi po hosti.

Gače so prefural po dolgem in počez vse do Sredje vasi že prve dni ceuca, tako da sem sobotno jutro samo produžil proti Belim Stenam. Vrhunsku. Že ko sem iz avta stopil, je bila splužena cesta vsa ledena, po travnikih do gozda pa puhek. V gozdu pa strm breg, preveč snega za hodt, pa še pihalo je. Ene parkrat sm se skor že obrnu in mislu it nazaj, ker sem bil fertik. Nobene moči. Par korakov in sem pavziral. Kateru teslu penzionersku. No, potem sem se spomnil, da sem štiri dni ležal in čist nič jedel, tako da mi je blu skorej mau lažje it do vrha. Tehničnu gledanu, pa sem bil zihr lažji, kot pred ležanjem. 

Na vrhu Belih Sten je na muč pihalo in odnašalo sneg, da tud pogledat nisem mogel proti dolini. Potem pa očala in čelada, pa padeš v en mirnejši svet, ko ti sneg meče v glavo, men je pa samu smešnu dobru, ko sem opazil hud greben in se spustil po njem. Kater krompir sem imel. Trofu sem redko poraščen, strm, pa še razgiban greben vse do travnika v dolini. Snega pa čisto dovolj za normalno bordanje po hosti. Hudu.

Potem pa se je zgodil nov ponedeljek, ko je usipalo drugo rundo snega. V torek so bile le glavne ceste splužene, ostale gozne in malo višjeležeče pa še ne. Smo pa v sredo potem z Bojčem in Simitom krenil pogledal na Trdinov vrh. Padalc je prinesel dan prej z vrha info, da je zgoraj dobr meter snega. Meni je bilo pa prec jasno da so to pogoji, ko treba najbulšo poseko na Gorjancih pofurat. Pa smo rabili tri ure, da smo prišli do vrha in šele ob štirih začeli s spustom. Razen kar slabe vidljivosti v nizki oblačnosti, je bilo vse ostalo bogousku. Skorej ni za verjet, da imamo doma taku dobro situacijo. Ker poseka je že ene dve leti, pa jo mlado rastje še ni preraslo. Ko smo prišli na začetek strmine je Simi nekam potiho prijavil: "To je prestrmo!". No, minuto zatem je pa vriskou in se smejou do ušes.
Na koncu spusta smo padli na nespuženo cesto in začeli povratek proti koči Gospodična. Tako počasi smo se vlekli, da nas je trdna tema ujela, a nič ne de, ker je bil spust res vrhunski.

Petek zvečer sem zgolj skočil preveriti cesto proti Žagi Rog. Splužena, a na ozko in še ledeno je vse. Obeta se zanimiv sobotni izlet. :)

Tragikomične situacije so se vrstile že kr od jutranjega starta, ko kolegi s 4x4 vozili ob dogovorjeni uri pošljejo sporočilo "Pridem kasneje, sam.", do rabutanja drv sredi hoste iz zaklenjene drvarnice, ter kurjenja ognja na neprimernem mestu. Če pa vso to aroganco damo na stran, je bil pa spet vrhunski dan. Ker proti Velikemu Rogu še ni bilo nobene gazi, sem začel "trasirati" po svoje. Najprej gre gaz do potencilnega brezna (še ni raziskano), potem pa še mimo jame na južnem pobočju Roga. Ker sta zadevi tik ob pešpoti, a ravno toliko stran, da se ju navadno sploh ne opazi. Do vrha sem potem prišel relativno enostavno, ker je sneg lepo nabit in se ni veliko udiralo pri hoji. Je bila pa hoja po gozdovih te dni kar malo strašna. Veje so se lomile pa tudi cela drevesa so se ruvala pod težo snega ter dodatnega ivja, ki je nastajalo v hladnih dneh z nizko oblačnostjo. Kr epsko lepa scena drgač.

Med spustom z vrha pa sem srečal še ostalo ekipo in smo skupaj odfurali skoraj do Štufne. Čist hude snežne razmere in fajn hosta za bordat.

U bistvu je taku dobru, da smo že kar takoj sklenil, da jutri zjutraj ponovimo vzpon in spust na Veliki Rog. In ob 8:30 sva bila v Podturnu z Maretom. 🤷🏻‍♂️ Vse manj razumem ampak na hribu so pogoji in sva šla. Prvo rundo sva se spustila z vrha v JV smeri, mimo jame in brezna. Drugo rundo pa direktno proti Štufni in nazaj do avtomobila, ki je bil zopet pod Rugarskimi klanci. Če bi imela še kej moči, bi šla še enkrat na vrh ampak ni šlu. :)

Z novim tednom je prišla odjuga, pa sem vseeno skočil v torek popoldne na Gorjance. Krasni razgledi, fajn temperatura, le sneg je bil že gnil. Sem pa našel normalen sestop od konca poseke do ceste. Tako da se spet čaka dovolj snega, ker ta poseka je res majka.

Ker sem se med tednom zarekel in jamarjem obljubil, da grem pod zemljo v soboto, sem potem cel dan klel, a smo na koncu dneva naredili en ornk preboj v ožini in prišli v velike prostore, tako da se je sobota krasno rešila. Ostala je pa še nedelja, spet zelo topla in oblaki so bili napovedani. Vseenu bom skoču na Cerk, pa kar bo bo. Aja, pa Mičo mi je krplje posodu za probat. Tud zato me na sneg vleče. Ne pa v podzemlje. :)

V vasici Ravne se začne markirana pešpot na Cerk. In gaz je bila že tako uhojena, da mi je bilo skoraj žal, da imam krplje. Skoraj. Ker sem kasneje skrenil s pešpoti in obiskal tri potencialne jame. No, nobena ni zares jama. Neke brezvezne doline oz zasuti udori. Ampak krplji delajo dobro in hoja je enostavna tudi po celmu snegu. Na vrhu Cerka pa sem imel sonce in skoraj pomladanske razmere v zavetju. Na sapi je bilo pa kr sporno. Grem dol. Ampak kje. Kamorkoli gledam vidim previsne skale, tako da sem malo bluzil naokoli in le našel nek zasilen prehod. Ampak naslednjič bom šel kje drugje. No, potem je pa doline konstantno strm teren z redkimi drevesi. Da pa ni bilo vse najbulš, je pa seveda odjuga poskrbela, tako da je bil sneg že kr ogabno moker. Na Cerk še pridem. Ker je hud potencial, sumim pa da še nism najdu najbulše linije. :)

Pomladansko vreme je v naslednjem tednu pobralo sneg in se je že bicikl vozilo za bajto. Do nedelje 26.februarja. Ker dopoldne sem šel pa že spet na frišn sneg. Čez noč ga je nametalo. V Srednji vasi sem ga gazil pod kolenom, na vrhu Gač pa ornk čez koleno. Med vzponom sem srečal še soimenjaka na spliboardu in sva potem skupej krenila u hrib. Močan veter naju je potem takoj spodil z vrha, snežni pogoji do doline so bili pa skorej neverjetno dobri. Prejšni dan je bilo kopno! Danes pa puhek. 🥰

Ha, ku že mislš da je fertik s frišnim snegom, ga sred' tedna vrže še nekaj novih centimetrov. In ker sem dobil čist nove krplje, je seveda treba na teren. Z Mičotom sva skočila na vrh Svetga Petra. V dolini je močna odjuga že popoldne topila sneg. Pa tudi zvečer se ni baš nekej hladilo. Šele na 800m n.v. se je začel suh sneg. Na 888 je bila pa še čist taprava zima. Iiiiiin ... se mi zdi da smo zaklučl zgodbice s frišni snegom za en cajt.

Tehle par dni snega po lokalnih kucljih je bilo čudovitih. Cenim. Sploh ker se dogaja poredko. Zadnje omembe vredno leto je bilo 2018. Ampak tisto leto je bilo v bistvu nerealno za dolensko in skorej ne bi smelo šteti. :)

Nekaj več slik pa na POVEZAVi.