-Zima brez snega po dolin?
-2019, 2020, 2021,...
-Ne tu. Mislu sm, kakšna je tu zima brez snega?
-Nikakva.
Štiri sezone zaporedoma nismo imeli taprave zime, letos smo pa le fasal krasne pogoje. A vse skup se je začelo zelo klavrno zame. V nedeljo smo fural bicikl po najbulših stezicah v Trailandiji, v pondelk zjutrej sem pa obležal in bil čist brez energije. Zunaj se je pa ohladilo in dež je prešel v sneg. Šele v petek sem nekako prišel k sebi in začel tudi po pisarni hamlat, vleklu me je pa na teren, kjer bi že znali biti dobri pogoji tudi po hosti.
Gače so prefural po dolgem in počez vse do Sredje vasi že prve dni ceuca, tako da sem sobotno jutro samo produžil proti Belim Stenam. Vrhunsku. Že ko sem iz avta stopil, je bila splužena cesta vsa ledena, po travnikih do gozda pa puhek. V gozdu pa strm breg, preveč snega za hodt, pa še pihalo je. Ene parkrat sm se skor že obrnu in mislu it nazaj, ker sem bil fertik. Nobene moči. Par korakov in sem pavziral. Kateru teslu penzionersku. No, potem sem se spomnil, da sem štiri dni ležal in čist nič jedel, tako da mi je blu skorej mau lažje it do vrha. Tehničnu gledanu, pa sem bil zihr lažji, kot pred ležanjem.
Na vrhu Belih Sten je na muč pihalo in odnašalo sneg, da tud pogledat nisem mogel proti dolini. Potem pa očala in čelada, pa padeš v en mirnejši svet, ko ti sneg meče v glavo, men je pa samu smešnu dobru, ko sem opazil hud greben in se spustil po njem. Kater krompir sem imel. Trofu sem redko poraščen, strm, pa še razgiban greben vse do travnika v dolini. Snega pa čisto dovolj za normalno bordanje po hosti. Hudu.
Potem pa se je zgodil nov ponedeljek, ko je usipalo drugo rundo snega. V torek so bile le glavne ceste splužene, ostale gozne in malo višjeležeče pa še ne. Smo pa v sredo potem z Bojčem in Simitom krenil pogledal na Trdinov vrh. Padalc je prinesel dan prej z vrha info, da je zgoraj dobr meter snega. Meni je bilo pa prec jasno da so to pogoji, ko treba najbulšo poseko na Gorjancih pofurat. Pa smo rabili tri ure, da smo prišli do vrha in šele ob štirih začeli s spustom. Razen kar slabe vidljivosti v nizki oblačnosti, je bilo vse ostalo bogousku. Skorej ni za verjet, da imamo doma taku dobro situacijo. Ker poseka je že ene dve leti, pa jo mlado rastje še ni preraslo. Ko smo prišli na začetek strmine je Simi nekam potiho prijavil: "To je prestrmo!". No, minuto zatem je pa vriskou in se smejou do ušes.
Na koncu spusta smo padli na nespuženo cesto in začeli povratek proti koči Gospodična. Tako počasi smo se vlekli, da nas je trdna tema ujela, a nič ne de, ker je bil spust res vrhunski.
Petek zvečer sem zgolj skočil preveriti cesto proti Žagi Rog. Splužena, a na ozko in še ledeno je vse. Obeta se zanimiv sobotni izlet. :)
Tragikomične situacije so se vrstile že kr od jutranjega starta, ko kolegi s 4x4 vozili ob dogovorjeni uri pošljejo sporočilo "Pridem kasneje, sam.", do rabutanja drv sredi hoste iz zaklenjene drvarnice, ter kurjenja ognja na neprimernem mestu. Če pa vso to aroganco damo na stran, je bil pa spet vrhunski dan. Ker proti Velikemu Rogu še ni bilo nobene gazi, sem začel "trasirati" po svoje. Najprej gre gaz do potencilnega brezna (še ni raziskano), potem pa še mimo jame na južnem pobočju Roga. Ker sta zadevi tik ob pešpoti, a ravno toliko stran, da se ju navadno sploh ne opazi. Do vrha sem potem prišel relativno enostavno, ker je sneg lepo nabit in se ni veliko udiralo pri hoji. Je bila pa hoja po gozdovih te dni kar malo strašna. Veje so se lomile pa tudi cela drevesa so se ruvala pod težo snega ter dodatnega ivja, ki je nastajalo v hladnih dneh z nizko oblačnostjo. Kr epsko lepa scena drgač.
Med spustom z vrha pa sem srečal še ostalo ekipo in smo skupaj odfurali skoraj do Štufne. Čist hude snežne razmere in fajn hosta za bordat.
U bistvu je taku dobru, da smo že kar takoj sklenil, da jutri zjutraj ponovimo vzpon in spust na Veliki Rog. In ob 8:30 sva bila v Podturnu z Maretom. 🤷🏻♂️ Vse manj razumem ampak na hribu so pogoji in sva šla. Prvo rundo sva se spustila z vrha v JV smeri, mimo jame in brezna. Drugo rundo pa direktno proti Štufni in nazaj do avtomobila, ki je bil zopet pod Rugarskimi klanci. Če bi imela še kej moči, bi šla še enkrat na vrh ampak ni šlu. :)
Z novim tednom je prišla odjuga, pa sem vseeno skočil v torek popoldne na Gorjance. Krasni razgledi, fajn temperatura, le sneg je bil že gnil. Sem pa našel normalen sestop od konca poseke do ceste. Tako da se spet čaka dovolj snega, ker ta poseka je res majka.
Pomladansko vreme je v naslednjem tednu pobralo sneg in se je že bicikl vozilo za bajto. Do nedelje 26.februarja. Ker dopoldne sem šel pa že spet na frišn sneg. Čez noč ga je nametalo. V Srednji vasi sem ga gazil pod kolenom, na vrhu Gač pa ornk čez koleno. Med vzponom sem srečal še soimenjaka na spliboardu in sva potem skupej krenila u hrib. Močan veter naju je potem takoj spodil z vrha, snežni pogoji do doline so bili pa skorej neverjetno dobri. Prejšni dan je bilo kopno! Danes pa puhek. 🥰
Tehle par dni snega po lokalnih kucljih je bilo čudovitih. Cenim. Sploh ker se dogaja poredko. Zadnje omembe vredno leto je bilo 2018. Ampak tisto leto je bilo v bistvu nerealno za dolensko in skorej ne bi smelo šteti. :)
Nekaj več slik pa na POVEZAVi.
